Finski profesor Mikko Paunio je napisal, da recikliranje Evropskih odpadkov onesnažuje morja, saj le ti dostikrat pristanejo v morju. V sosednjih državah Slovenije je sežiganje odpadkov praksa in moderne sežigalnice v zrak ne izpustijo skoraj nič trdih delcev in CO2. A problem je zagotoviti prave sežigalnice, ki so zgrajene po najnovejših standardih in ne neke poceni rešitve. Sežigalnice odpadkov imajo recimo v Avstriji in na Švedskem. Tam je sežiganje smeti velik posel, saj dobijo plačano, za smeti, ki jih sežgejo, poleg tega se z to energijo potem grejejo stanovanja. Razmisliti moramo torej o tem, da smeti več ne bomo izvažali v Afriko, metali v morje ali skladiščili na kupe, ampak sortirali, ponovno uporabili in sežgali.
Seveda pri sežiganju ni mišljeno kurjenje odpadkov na njivi ampak uplinjevanje pod pravilnimi pogoji v industrijskih obratih. Stranski produkt takšnega sistema je toplota za ogrevanje in električna energija. 90% odpadkov izgori. Ostane približno 10% ali manj pepela, ki se potem skladišči ali uporabi.
