Vir:
Rusi bodo stradali, če je to potrebno
“Rusijo je zgradila elita, ki je pripeljala tlačane na oddaljena polja, in carji, ki so razglasili: ‘Tole močvirje bo mesto Odesa ali mesto Sankt Peterburg.’ Ohranjajo se v nekem čudnem odnosu med trpljenjem in vizijo. Preživeli so stoletja pod Mongoli.
Karel XII. Švedski je vkorakal v Rusijo [začetek 18. stoletja], ker je mislil, da bo v Moskvi zlahka postavil na prestol švedskega vladarja. Tam je našel ruske kmete, ki so požgali svoje lastne pridelke, da osvajalci ne bi prišli do hrane. Raje so stradali, kot da bi jim dovolili, da osvojijo njihovo državo. Karel je korakal vsepovprek po Evropi, a česa takega še ni videl. Za golo preživetje so bile njegove čete prisiljene iti na jug v Ukrajino, tam pa so bile dokončno poražene.”
Vzeto s portala revije The Atlantic.
Kako Rusija rešuje svet
“Le malo držav je v zgodovini sprožilo več vojn ali povzročilo več prelivanja krvi kot je to storila Rusija v svojem večnem iskanju varnosti in statusa. Vendar drži tudi to, da je Rusija v kritičnih trenutkih rešila ravnovesje v svetu pred silami, ki so ga želele podreti: od Mongolov v 16. stoletju, Švedske v 18. stoletju ali Napoleona v 19. stoletju do Hitlerja v 20. stoletju.
V sodobnem času bo Rusija pomembna za zmago nad radikalnim islamom, delno tudi zato, ker v njej živi kakšnih 20 milijonov muslimanov, zlati na Kavkazu in ob južni ruski meji. Prav tako bo Rusija dejavnik ravnovesja v Aziji.”
Vzeto s portala revije The Atlantic.
Kako Rusija nikjer ni doma
“Od Petra Velikega do Vladimirja Putina so se okoliščine spremenile, ritem pa je izredno konsistenten … [Rusija] je edinstvena »evrazijska« sila, ki se razprostira na dveh celinah, a nikoli ni povsem doma v nobeni izmed njih … učila se je [geopolitike] v težki šoli step, po katerih so se za vire borile številne horde nomadov, na odprtem polju z redkimi fiksnimi mejami.”
Vzeto s portala revije Foreign Policy.
Brežnjev kot predhodnik Gorbačova

Nixon in Kissinger v Moskvi po podpisu sporazuma o omejevanju strateškega orožja, 1972. V sredini Brežnjev.
Getty Images
“Ozrl sem se nazaj na [voditelja Sovjetske zveze Leonida] Brežnjeva, ki je bil kot nekakšen predhodnik [avtorja perestrojke Mihaila] Gorbačova … Ni si želel konflikta. Glede teh stvari je bil zgovoren … Mislim, da si je iskreno želel pomiritve napetosti z ZDA … Na žalost se je v trenutku, ko bi morali storiti korak v to smer, v Združenih državah razvila razprava, med katero je postal kontroverzen vsak vidik tako imenovanega ‘popuščanja’ … Na Brežnjeva sem vedno gledal kot na nekoga, ki je res želel iskati pomiritev napetosti, deloma zato, ker se je takrat že dodobra zavedal, da mora poskrbeti za ohranitev svojega sistema.”
Vzeto s spletne strani Sveta za mednarodne odnose (CFR).
Kako ima Putin značaj Dostojevskega

Putin in Kissinger, 2012
Nadaljevanje članka lahko preberete TUKAJ!