Benetke, Italija- Eden izmed le štirih izdelovalcev vesel za beneške gondole, Paolo Brandolisio, že tretjič ta teden brodi po svoji delavnici, ki so jo poplavile rekordne poplave. Pomoči od državnih ali lokalnih institucij nima.
»Če se bo to začelo dogajati pogosteje, se bo treba domisliti načinov kako se zaščititi pred tem,« pravi, in nadaljuje: »Kajti ukrepi in zaščite, ki jih je postavila vlada niti približno niso dovolj.« Ves čas ponavlja: »Treba je zase poskrbet.«
Benečanom je bilo dovolj neprimernih in šibkih reakcij na njihove vse večje težave: rekordne poplave, naravovarstvene in varnostne grožnje s strani prometa križark ter slabšanje infrastrukture zaradi prenasičenost turistov.
Benečani se počutijo prepuščeni sami sebi, saj se vedno večje število ljudi izseljuje iz zgodovinskega centra in jih je strah, da bi le-ta postal zgolj domena turistov.
Zgodovinske poplave ta teden- zaznamovane tremi poplavami do 1.5 metra, ena izmed njih po 53 letih dosegla 1.87 metra- so zaostrile klice po neki administraciji, ki bi Benetke prepoznala kot unikatno mesto, že zaradi koncentracije beneških zakladov, prav tako pa zaradi šibkosti mesta samega.
Škoda zaradi poplav je bila ocenjena na stotine milijonov evrov, točno število pa se bo izvedelo le čez nekaj časa ko bo škoda natančno ocenjena. Arhitektne mojstrovine kot so Katedrala Sv. Marka morajo še biti temeljito pregledane, starodavni zapisi iz knjižnice Konservatorija za glasbo pa restavrirani. Prav tako ne smemo pozabiti na škodo tisočih meščanov in meščank ter trgovin in obrtnikov.
»Sram me je,« pravi Fabio Moretti, predsednik beneške akademije za višjo umetnost, kateri sta včasih predsedovala Tiepolo in Canova. »Te zgradbe moramo čuvati, niso v naši lasti, so v lasti človeštva. Gre za dediščino, ki jo je treba obvarovati.«
Frustracije se še širijo preko tega, da niso bili sposobnim postaviti in aktivirati 78 podvodnih pregrad, ki bi preprečile prav to kar se je zgodilo v tem tednu. Po tem, ko še sistem po 16 letih in 5 milijard evrov ni dokončan, je večina skeptična da bo sistem sploh deloval.
»To je izredno vremensko stanje. To je bolno vodenje mesta,« pravi Jane Da Mosto, okoljska znanstvenica in direktorica NGO-ja »Benetke tukaj smo,«, katerega cilj je ohraniti Benetke kot živo mesto, ne zgolj kot muzej ali zabaviščni park.
Brandolisio, izdelovalec vesel, vidi luknje v sistemu in uradnemu odzivu, tudi to, da oblasti niso bile pripravljene za takojšnjo organizacijo pomoči za tiste, ki so bili v stiski. To vlogo so namesto njih opravljali prostovoljci. Med njih so spadali študentje, ki so pomagali čistiti poplavljena poslopja tistih v stiski, prav tako pa vodni taksisti, ki so organizirali prevoz v času izrednega stanja.
Za zdaj jemlje zadevo v svoje reke.
Zaščititi mora svojo delavnico, kjer ne izdeluje zgolj vesel, ampak tudi rezbari okraske za gondole ali pa zgolj za kipe. Brandolisio pravi, da bo moral tla dvigniti za vsaj 20cm, prav tako bo moral kupiti črpalko- ukrepi, ki jih do sedaj ni smatral za nujne.
»Mislim, da bom izgubil vsaj 2 ali 3 tedne dela,« pravi. »Vse bom moral posušiti. Veliko stvari je padlo v vodo, zato bom moral vso orodje očistiti, ki lahko zarjavi. Poskrbeti morem za les, ki se je zmočil, ker ga ne morem uporabiti, saj se ga ne da lepiti.«
Na javnem nivoju so bili postavljeni predlogi za boljšo administratorstvo mesta, kar vključuje nek nivo avtonomije za Benetke, tako kot to uživajo že neke druge regije npr. Trentino-Alto-Adidge regija s svojo nemško govorečo manjšino, prav tako pa to vključuje premore v obdavčevanju z namenom, da se Benetke re-popularizirajo.
Zgolj 53,000 ljudi živi v zgodovinskem predelu mesta, ki ga turisti poznajo kot Benetke, za tretjino manj kot prejšnja generacija, število pa pada za približno 1,000 na leto. Populacija lagunskih otokov – vključno z Muranom in Lidom – je le nekaj pod 30,000 in prav tako upada.
To pomeni vedno manj ljudi pazi na sosesko, pazi za javni red in vzdrževanje javnih lastnin. Veliko jih odide zaradi težavnega življenja v mestu s kanali, kar lahko naredi preprosti opravek v veliko gorje.
Aktivisti poudarjajo, da so lokalni politiki bolj naklonjeni k celinskemu prebivalstvu mesta, ki je naskočilo na 180,000 ljudi, ki niso bili direktno prizadeti z enakimi problemi, kot tisti v lagunskih predelih.
Pritiskajo za referendum 1. decembra, ki bi omogočil, da imata zgodovinski center in otočje svojo administracijo, ločeno od bolj popularizirane Mestre in industrijskega pristanišča Marghera. Ta območja je Benito Mussolini priključil benetka, čeprav niso ravno spadala skupaj.
»Prav zaradi tega ker imamo še zraven izredno vremensko stanje je to še toliko bolj pomembno,« pravi Da Mosto.
»Edina stvar, ki jo lahko naredimo za podnebje je, da se pripravimo. To zahteva primerne programe, investicije in odgovorni inženiring.« Dodaja pa še: »Ker je politični kontekst Benetk tako napačen, imajo Benetke v tem trenutku toliko manj možnosti.«
