Koalicijsko pogodbo so podpisale suverene stranke, ki so soglasne, da se je v dvoletnem mandatu prihodnje vlade treba osredotočiti na ključne probleme, ki tarejo državljanke in državljane, med drugim na področju zdravstva, varstva okolja, demografije, decentralizacije in debirokratizacije.
Predsednik republike Borut Pahor je državnemu zboru danes predlagal predsednika stranke SDS Janeza Janšo za novega predsednika vlade, kar je Pahor sporočil po današnjem srečanju s predsednikom SDS. Stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so v torek pozno zvečer podpisale tudi koalicijsko pogodbo, s katero so se zavezale za sprejemanje ukrepov v blaginjo Slovenije.
Predsednik stranke SDS Janez Janša se je predsedniku republike v skupni izjavi za medije po opravljenih pogovorih zahvalil za zaupanje in za optimizem, »čeprav je za nami šele prva tretjina opravljenega dela in preden bomo imeli operativno vlado, nas čakata še dve glasovanji v Državnem zboru.«
»SDS je kot zmagovalka zadnjih volitev v Državni zbor po tem, ko je aktualni predsednik vlade nenadoma odstopil, povabila k pogovorom vse parlamentarne stranke. Izkazalo se je, da so na pogovore pripravljene stranke, ki skupaj obsegajo potrebno večino v Državnem zboru in po tej prvi ugotovitvi smo se začeli pogovarjati o tem, ali je med prioritetami štirih potencialnih koalicijskih partneric dovolj usklajenosti glede ključnih izzivov, ki so v tem trenutku pred državo,« je povedal predsednik SDS in dodal, da se je v nasprotju z začetnim pesimizmom izkazalo, da ne da bi kdorkoli pošiljal kakršenkoli predloge ali osnutke koalicijske pogodbe drugim, da je po prioritetah, ki so bile suvereno poslane s strani potencialnih koalicijskih partneric, večina tega, kar si vsi predstavljamo kot ključni izziv pred to državo, zelo identična. »Šele po tem koraku smo pristopili k resnim pogajanjem in na srečo tokrat ni bilo raznih motenj v tem ciklu, ki je bil dolg tri tedne in kjer se je izkazalo, da je v primerih, ko so stranke suverene, torej ko imajo pred sabo skupno dobro in interes državo, za sabo pa interese in vrednote članstva, ki ga stranke predstavljajo, dialog možen in da je možno zelo realno sklepanje kompromisov,« je povedal Janša.
Kot je opozoril je Slovenija glede na proporcionalni volilni sistem, ki ga imamo, obsojena na koalicijske vlade, ki pa so lahko uspešne, če koalicijski partnerji v koalicijska razmerja vstopajo iskreno, če so suvereni in če so sposobni dosegati kompromise. »V Sloveniji se je to doslej že izkazalo kot možno, nekajkrat tudi kot ne, se pa strinjam s predsednikom države, da smo naredili en korak naprej k večji normalnosti,« je povedal Janša.
Po njegovih besedah so se stranke v koalicijskih pogajanjih zavedale, da pred nami ni cel mandat, da je le polovični mandat in da poleg znanih težav vsako vlado čakajo tudi neznani problemi in izzivi, ki jih ni mogoče predvideti vnaprej. »Zato mnogih stvari, ki bi si jih tako moja stranka, kot tudi druge podpisnice koalicijske pogodbe želeli v pogodbi, le teh ni, saj v polovičnem mandatu mnogih stvari ni mogoče doseči in ker smo soglasni, da se je potrebno osredotočiti na ključne probleme, ki tarejo državljanke in državljane te države,« je povedal Janša.
»Na prvem mestu je stanje v slovenskem zdravstvenem, sistemu, kjer smo dorekli mnoge korake, ki jih je potrebno narediti, potem so tu izzivi, povezani z varstvom okolja, tu so problemi, ki tarejo predvsem starejšo generacijo, temu delu je koncentriranih daleč največ strateških izzivov za Slovenijo, ki je tudi socialna država in veliko teh prioritet je posvečenih reševanju problemov generacije, ki je najbolj izpostavljena. Zavedamo se, da vseh krivic iz preteklosti ni možno popraviti, še posebej ne v polovičnem mandatu, je pa treba narediti nekatere korake in k tem korakom smo se zavezali v koalicijski pogodbi,« je poudaril Janša.
Nadaljeval je: »Če ste prebrali tisto, kar smo po podpisani pogodbi izpostavili kot ključne poudarke, potem veste, da sta v ospredju decentralizacija in debirokratizacija. To sta dve skupini problemov, ki zavirata in dušita razvoj v Sloveniji in ki jih ni mogoče odpraviti s čarobno paličico. Potreben je sistemski nabor ukrepov in veliko teh ukrepov je predvidenih v koalicijski pogodbi, o mnogih smo se pogovarjali in poznamo poti do rešitev.«
Predsednik SDS je ponovno poudaril, da je pogodba, ki je bila včeraj podpisana, »pogodba štirih suverenih strank, štirih koalicijskih partnerjev, ki smo različni. Vsaka stranka ima svoj program, določene drugačne prioritete, od teh, ki so skupne in zapisane v koalicijsko pogodbo.«
»Dosežen je bil tudi dogovor, da bomo tisto, kar ni v koalicijski pogodbi, reševali s konsenzom. Še več, bilo je doseženo splošno strinjanje, da je pot, ki smo jo ubirali v mandatu 2004-2008, ko smo k sodelovanju pri sistemskih spremembah povabili opozicijo, takrat je bila stranka, ki jo je vodil gospod Pahor v opoziciji in v okviru Partnerstva za razvoj,v katerem je sodelovala njegova stranka in še ena iz opozicije, smo uskladili 53 sistemskih zakonov, ki so bili praktično sprejeti soglasno, med njimi tudi zakoni iz davčnega področja, dobra,« je povedal Janša in dodal, da je »naš namen, da tudi pri teh rešitvah, ki jih bo koalicija predlagala, če bo vlada potrjena, povabimo k sodelovanju tako opozicijo, kot oba predstavnika obeh narodnosti, še posebej, če se bodo rešitve dotikale položaja obeh manjših, italijanske in madžarske.«
Kot je povedal predsednik SDS je opravil tudi pogovor z obema pripadnikoma narodnostnih manjšin. »V izhodišču sem dejal, da od predstavnikov obeh narodnosti, ki imata specifičen položaj tudi glede na način izvolitve, ne pričakujemo, da bosta jeziček na tehtnici bodisi pri imenovanju vlade, bodisi pri kasnejših političnih odločitvah. Veseli bomo podpore, kadar bo tako ali tako dosežena večina, tako da njiju ne štejemo v potrebno večinsko podporo. Dogovorili smo se tudi, da kot je bilo običajno v naših mandatih, z njima podpišemo poseben sporazum, kjer definiramo stvari, ki jih je potrebno rešiti iz sfere zagotavljanja pogojev za normalen razvoj narodnih skupnosti,« je povedal predsednik SDS.
»Pred nami sta še dve tretjini in bo še veliko priložnosti za različne komentarje, izkoriščam pa priložnost za zahvalo za zaupanje predsedniku republike, predsednici in predsednikoma strank, ki smo podpisali koalicijsko pogodbo, da se je pred očmi imelo interese državljank in državljanov, skupno blaginjo, pred vsem tem, kar je dominiralo v medijskem prostoru. Hvala tudi tistim, ki ste vedeli, da se praktično pogajamo vsak dan, a niste predstavljali motnje v pogajanjih, saj veste, da še nobena koalicija, ki je nastala prek kamer doslej ni dobro končala,« je zaključil Janez Janša.
V povezavi z vprašanji glede združevanja resorjev, področij in rebalansa je Janez Janša odvrnil, da kar se tiče reorganizacije, v prvi fazi tega ne bo, saj za to ni časa. »Pred nami je polovični mandat in vedno, ko gre za reorganizacije, se za to porabi kar nekaj časa. To je smiselno ob polnem mandatu, mogoče se bo kasneje izkazalo, kot potrebno, a vsekakor ni predvideno, da bi se predlagalo spremembo zakona o vladi. Kar pa se tiče rebalansa, pa bi bil potreben v vsakem primeru, ali bi stara vlada nadaljevala delo, ali nova, zaradi okoliščin, ki smo jim priča.«
Na vprašanje o tem, ali je jasno, koliko poslancev bo Janeza Janšo podprlo za predsednika vlade in zakaj v zadnji različici koalicijske pogodbe ni več točke o uresničitvi odločbe glede financiranja zasebnega šolstva, je Janez Janša odvrnil, da »velja pogodba, ki je bila podpisana.« »Pred tem tekstom je bilo 12 do 13 osnutkov, kjer je bilo zapisano vse mogoče, mnoge stvari potem niso prišle v končni izbor, ker so se predlogi ali podvajali, ali pa se je ugotovilo, da so stvari samoumevne in nima smisla to pisati v koalicijsko pogodbo. Če boste podrobneje brali in iskali česa ni v koalicijski pogodbi, mnogo stvari v njej ni. A ne berite pogodbe v tem smislu, kaj ni omenjeno. Tudi ne pomeni, da ne bomo naredili stvari, ki so samoumevne. Odločitev katerekoli ustavne odločbe je zame samoumevna in verjetno tudi za vsakega, ki ima kakršnokoli funkcijo v državi,« je povedal Janša. Kar se tiče podpisov podpore, pa je predsednik SDS dejal, da so »eden od elementov koalicijske pogodbe tudi podpisi podpore poslancev iz koalicijskih strank in teh je dovolj za večinsko vlado. Štejejo pa seveda glasovi, ki bodo oddani na tajnem glasovanju, o tem pa boste seznanjeni takrat kot jaz.«
Kar se tiče kadrovskega razreza, je Janša dejal, da ne glede na to, kaj mediji poročajo, »nič ni zabetonirano, dokler ni formalnih predlogov, na podlagi katerih odločajo poslanke in poslanci.«
Na vprašanje o tem, kakšna bo politika do Hrvaške v prihodnjih letih, je Janez Janša odvrnil, da je ena od prioritet, ki je zapisana v pogodbo, nadaljevanje ali pa, kjer je škripalo, vzpostavljanje dobro-sosedskih odnosov. »Kar se tiče Hrvaške, vemo, kje so odprta vprašanja in nimamo iluzij, da jih je mogoče zapreti čez noč. Je pa mogoče narediti nekaj korakov v pravo smer tudi v tem polovičnem mandatu. Kot veste, na Hrvaškem so imeli ravno predsedniške volitve, letos sledijo parlamentarne, in mogoče to ni čas, ko bi se delalo neke premike. Ne napovedujemo ničesar in ne obljubljamo ničesar, a ne glede na to, da nekatera medsosedska vprašanja niso rešena, to še ne pomeni, da se s sosedi ne da dobro sodelovati,« je komentiral Janša.
Kar se tiče vprašanj o časovnih rokih uveljavitve ukrepov, je Janša odvrnil, da je v koalicijski pogodbi kar nekaj rokov, vsaj pri vseh težkih ukrepih so navedeni. »Kjer pa ni rokov, pa piše na prvi strani, da gre za koalicijsko pogodbo za drugo polovico mandata, ki se je začel leta 2018. Glede suverenosti najbrž vsi vemo, kaj pomeni beseda suverenost, ko gre za državo in stranko to pomeni, da o tem, kako bo stranka šla v vlado, odločajo organi stranke po demokratičnem procesu odločanja in na način kot imajo zapisano v svojih statutih ne pa na podlagi medijskih pritiskov in prišepetovalcev tistih, ki niso člani stranke ali ki bi kadarkoli kandidirali.«
Predsednik stranke je odgovarjal tudi na vprašanja, povezana s koronavirusom, in sicer v zvezi z odzivom aktualne slovenske oblasti na to bolezen. Pri tem je dejal, da bi najbrž potrebovali posebno novinarsko konferenco za to temo, kar bo zagotovo v ospredju v naslednjih tednih in mesecih. »Pogrešam pa to, da Slovenija ne aktivira pravočasno strukture, ki je po mojem mnenju dobra, vsaj včasih je bila, in je usposobljena za pripravo na morebitno eskalacijo tega problema, pri tem mislim na sistem civilne zaščite, ki ima predvidene ukrepe za te primere,« je povedal Janša in dodal, da ima civilna zaščita tud popolnjeno kadrovsko sestavo. »Delovanje te strukture je v normalnih razmerah sestavljeno kot delovanje uprave za zaščito in reševanje, ki pa se v primeru eskalacije spremeni v štab za civilno zaščito in tam se načrtuje ukrepe, ki jih je v določenih situacijah treba sprejeti,« je povedal Janša. Po njegovih besedah je sicer povsem mogoče, da ta štab deluje, vendar pa sam ni nikjer zasledil, ali je ta štab bil aktiviran ali ne. »Če bo zadeva eskalirala kot v sosednji državi, potem situacije ni mogoče obvladati niti preko sekretariatov, niti prek sveta za nacionalno varnost, ampak preko struktur, ki jih je Slovenija gradila desetletje za reševanje točno teh primerov,« je poudaril Janša.
Kar se tiče različnih pritiskov na politike, o katerih so mediji poročali v zadnjem času, pa je predsednik Janša dejal, da kdorkoli izraža mnenje v obliki strinjanja ali nestrinjanja in ima politične razloge, argumente, lahko tudi brez dlake na jeziku, v demokraciji vse pove in gre za legitimen pritisk. »Meja pa je prekoračena, ko gre za grožnje. Z obžalovanjem naj povem, da so včeraj, ko smo potrdili koalicijske pogodbe na organih strank in ko smo to podpisovali, nekaterih dobivali grobe grožnje ne samo na njih osebno – to je na podpisnike koalicijske pogodbe – ampak tudi na njihove svojce, in to zame ni legitimen pritisk. Prav tako ni legitimen pritisk zlorabe institucij pravne države v politične namene,« je poudaril Janša in dodal, da je »v vsaki normalni demokraciji meja jasno začrtana.«
Na vprašanja o delovanju Urada za demografijo, je Janez Janša pojasnil, da bo le ta ustanovljen v Mariboru. »Eno od doseženih dogovorov glede koalicijske pogodbe je, da katerakoli nova institucija bo nastala – nekatere so potrebne, nekatere bi bilo po mojem mnenju treba zmanjšati – ne bo nastala v Ljubljani. V zadnjih treh tednih se je veliko pisalo o takoimenovanih državotvornih resorjih. Vojska policija in zunanje zadeve so bili državotvorni resorji, ko je država nastajala, državo imamo skoraj 30 let in sedaj so najbolj državotvorni resorji tisti, ki se kakorkoli ukvarjajo z demografijo. Urad za demografijo ne bo ministrstvo, ampak horizontalna koordinacija vseh tistih ukrepov, ki jih bo treba sprejeti, da v Sloveniji, če se grobo izrazim, ne bo zmanjkalo davkoplačevalcev. To je bila ena od zahtev DeSUSa in sprejeto je bilo splošno soglasje, da gre za enega najbolj upravičenih predlogov, s katerim noben od koalicijskih partnerjev ni imel nobenih težav,« je povedal Janša in ob tem spomnil na nekatere statistike o staranju prebivalstva in o demografski sliki Evrope iz časopisa Financial Times, na kateri je Slovenija zarisana kot država z največjim dolgoročnim demografskim tveganjem v Evropski uniji.
Na vprašanje o ravni komunikacije v političnem prostoru in na družbenih omrežjih, pa je Janša izpostavil primerjavo: »Kaj mislite, kaj bolj vpliva na javno mnenje: neka lažna obtožba v mediju, ki ga gleda 400.000 ljudi ali nek tvit, ki ga bere nekaj tisoč ljudi? Ko bo to merjeno z istimi vatli, se bomo lahko o tem resno pogovarjali. Ta problem pa se ne bo rešil, če se ga bo reševalo samo na enem koncu, torej tu imate tako mediji kot politika veliko odgovornost, je prepričan Janez Janša.
