Odnosi med Slovenijo in Avstrijo so vedno bili dobri. Veliko Štajercev hodi v službo v Avstrijo in tudi Slovenska mladina se v Avstriji udeležuje ERASMUS študentskih izmenjav. Nekateri Avstrijci govorijo slovensko in nekateri Slovenci govorijo nemško. Danes se spominjamo 100 let od dogodka, ko je Slovenija izgubila ozemlja in ljudi, ki so s pomočjo plebiscita postali del Avstrije. Za Slovenijo velika izguba, a kljub temu smo vedno ohranili dobre vezi s sosedi. Slovenci so v zgodovini zaradi svoje majhnosti bili vedno del nekih večjih političnih grupacij. Bodisi je bila to Avstro Ogrska, Kraljevina SHS ali kasneje Jugoslavija. Še dalj časa nazaj smo bili Karantanija. Danes pa smo del Evropske unije, ki združuje mnogo držav. Narodi so se vedno selili in še naprej se bodo. Narodi so se vedno povezovali in še naprej se bodo. Avstrija je največji tuji investitor v Sloveniji in povezanost med narodoma je velika. Tako kot je povezanost z bivšimi brati iz Juge velika je tudi povezanost z bivšimi brati iz Avstrije velika.
Dobre odnose tako z Hrvati kot udi Avstrijci skuša z zmerno zunanjo politiko ohranjati sedanji predsednik republike Borut Pahor, ki je v stalnem kontaktu tako s severnimi kot južnimi sosedi. Slovenci hodijo na delo v Avstrijo in Hrvati hodijo na delo v Slovenijo. Slovenci odpirajo podjetja v Avstriji in na Hrvaškem ter obratno.
Ob 100. obletnici plebiscita lahko rečemo, da je škoda, da smo izgubili to ozemlje in del naroda. A od tega je že 100 let in upajmo, da so se te rane že pocelile. Pri vseh še ne. Nekateri preko Facebook profila predsednika politizirajo in jočejo: ” A obstaja še kje narod, ki na obletnico svoje največje narodne tragedije, ko je izgubil velik del svojega narodnostnega ozemlja, duhovno zibelko svoje državnotvornosti, pošlje na praznovanje te iste tragedije predsednika republike?? A praznujemo mogoče to, da je v sto letih germanizem potujčil cca 80 tisoč sonardnajakov? Praznujemo mogoče to, da je naša manjšina postala le še folklorna zanimivost nekje na obrobju, ali praznujemo to da je v maniri Judeža, Avstrija namenila slovenski manjšini 4 miljone enkratne pomoči! Ja prijateljstvu, NE poniževanju!” podpisani pri tem komentarju se piše na IČ!
Mogoče bi kdo drugi dejal, da je bila največja tragedija, da smo se po drugi svetovni vojni priključili Jugoslaviji in se podredili Srbom? A to gotovo nekdo na IČ ne bo zapisal.
En ko se piše na EL pa je na predsednikovem profilu pokomentiral izjavo z željo k priključitvi k Avstriji: ” K Avstriji bi se priključili še ostali deli, povprašajte če je to mogoče že z 1.11.2020. da uživamo še davkoplačevalci v standardu demokratične Evrope
. Okolica parlamenta lahko ostane pa Slovenija še naprej, vsi lahko obdržite službe….”
Večina komentarjev na socialnih omrežjih Slovencev je bila ta dan žalostna, saj dogodek spominja na izgubo za naš narod tako v smislu sodržavljanov kot tudi ozemlja. Za tiste, ki pa so ostali pod Avstrijo in niso šli pod Jugoslavijo, pa je to v določenih aspektih pomenil srečen dan, saj imajo danes po večini višji življenjski standard in višje plače ter penzije. Avstrija pa je počasi začela z majhnimi koraki tudi finančno pomagati Slovenski narodni manjšini, a povedati je treba, da če se naša manjšina v Avstriji ne bi organizirala sama in skrbela za narodno izročilo in ohranjanje slovenstva izven naših meja bi bilo na tem področju še veliko slabše. Upajmo da prihodnost prinese v Slovenijo Avstrijske plače in penzije ter manjše kazni za prometne prekrške, ki veljajo v Severnih krajih.
