Predsednik vlade Janez Janša je danes sodeloval na pogovoru ob predstavitvi zbornika Z lepilom na podplatih – trideset let slovenske države na televiziji Nova24TV. Pogovor je vodil urednik zbornika dr. Ivan Janez Štuhec, poleg predsednika vlade so sodelovali še akademik dr. Janko Kos, ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Pogovor ob predstavitvi zbornika, v katerem številni ugledni avtorji z najrazličnejših področij, ne le opozorijo na težave, ampak zanje ponudijo tudi rešitve, sta organizirala Zbor za republiko in Celjska Mohorjeva družba, ki je zbornik tudi izdala.
Predsednik vlade Janez Janša, ki je v zborniku napisal uvodnik, je uvodoma spregovoril o dvojnih merilih, ki smo jim priča danes v Evropski uniji, kjer se zdi, da prihaja do zanimive kulturne polarizacije med starimi in novimi članicami. Ob tem je dejal, da Evropska unija ni ena oseba, z enim mišljenjem in enim prepričanjem, temveč, da je konvoj ladij, ki zaenkrat plujejo bolj ali manj v isto smer. Nimajo pa vse enakih motorjev, niso enako velike, nimajo enakega krmilnega sistema. “Države članice znotraj Evropske unije smo sestavljene pluralno, vlade so različne, različna so mišljenja, kaže pa se temeljna ločnica med staro in novo Evropo.”
V nadaljevanju pogovora je poudaril, da starejši, ki so del življenja preživeli v enostrankarskem sistemu, vedo, kaj pomeni, da ni resnice ali pa je več resnic, da ni dejstev in da je samo interpretacija. “Mi starejši vemo, kaj pomeni, da lahko državo pokažeš popolnoma obratno kot je v resnici. Da rečeš, da je država ljudska republika, pa ljudstvo nima nobene veze z vladavino, saj v njej vlada partija. Pripadamo svetu, ki je občutil totalitarni sistem. Ponekod je zmagala interpretacija ne pa dejstvo.” S sprevračanjem pojmov je po njegovem mnenju bistveno lažje manipulirati predvsem zato, ker v nekaterih državah nihče nima osebnih izkušenj, na podlagi katerih bi to lahko dejansko presodil in imel neke varovalke v glavi.
Na vprašanje, ali se države članice zavedajo nekih ključnih problemov Evropske unije, je odgovoril, da tisti, ki živijo v blagostanju, kjer imajo formalno demokracijo že desetletja, morda stoletja, težko razumejo, kaj pomeni kršenje človekovih pravic. Tistim, ki živijo v blagostanju se zdi nepredstavljivo, da se lahko črno poimenuje za belo in obratno ter se ne znajo postaviti v to situacijo.
Glede ugrabitve beloruskega letala in novinarja Romana Protaseviča je poudaril, da je Evropa po stari tradiciji želela ostro obsoditi to dogajanje. Na koncu bi bilo pripravljeno besedilo z veliko močnih besed, a malo učinka. “Pri skupnem odzivu EU sem predlagal, da se je treba osredotočiti na človeka, v besedilu izpostaviti ime novinarja, ki je bil ugrabljen in je v nevarnosti.” Ko se je ta debata začela, se je izvedelo, da je v Belorusiji v zaporih 400 političnih oporečnikov. Šele po tem, ko so bila izpostavljena navedena dejstva, se je začela razprava, ki se je dotikala konkretnega človeka.
V nadaljevanju pogovora ob predstavitvi zbornika je dejal, da je razprava v okviru Konference o prihodnosti Evrope zelo potrebna. “Ker je razprava padla v čas epidemije, bo to razprava o temeljnih vprašanjih, ki se je začela pred 15. leti s pripravo nove evropske ustavne pogodbe in se nadaljevala z razpravo o Lizbonski pogodbi. Nekatera ključna vprašanja so ostala nedokončana in izkazalo se je, da je bila to napaka. Sedaj čutimo posledice.” Ta razprava bo po mnenju predsednika vlade odmevala v smer ključnih vprašanj obstoja Evropske unije, zagotovo ne bo nobenih dramatičnih zaključkov, se bo pa marsikaj razsvetlilo in težje bo vztrajati na tem, da dejstva niso samo interpretacija.
Moderno življenje je danes, kot je dejal predsednik vlade, zgrajeno okoli digitalnega, kar ima svoje prednosti in slabosti. “Danes je boj za svobodo izražanja, v bistvu boj za nevtralnost Interneta v največji možni meri.” Internet je tisti, ki človeku pomaga priti do znanja in bistveno izenačuje izhodiščne možnosti v življenju. Po drugi strani pa seveda omogoča velikanske manipulacije. Sovražnega govora je, odkar je v Sloveniji ustanovljeno spletno oko, še bistveno več. V glavnem se zatira obramba proti temu. “Skupina na Fakulteti za družbene vede pri nas določa, katere vsebine so primerne in, katere niso primerne. V nekem drugem režimu smo temu rekli cenzura, zdaj temu rečejo boj zoper sovražni govor.”
Na vprašanje, kaj se pravzaprav dogaja pod pojmom kibernetske vojne, je poudaril, da je danes kibernetski napad velikih razsežnosti poleg nuklearne grožnje največja grožnja, ki se je ne zaveda 95 odstotkov ljudi. “Močan kibernetski napad lahko razsuje električno omrežje. Predstavljajte si življenje brez elektrike v času epidemije, bolnišnice brez elektrike. Nihče v Evropi ni pripravljen na to.” Ob tem je dejal, da nobena država v Evropi ni dovolj močna, da sama postavi požarni zid, samo celotna Evropa je verjetno lahko, če združi moči. Slovenija je v pripravo prioritet tria predsedstva z Nemčijo in Portugalsko dodala tudi obrambo pred kibernetskimi napadi. Evropska komisija je že pripravila nekaj aktov, s katerimi je na začetku izgradnje kapacitet za obrambo pred močnim kibernetskim napadom.
Ob koncu pogovora je predsednik vlade dejal, da umetna inteligenca danes omogoča, da se dejansko vpliva na obnašanje ljudi, prvenstveno v komercialne namene, pa tudi na volilne preference. “Facebook je že leta nazaj prodajal metapodatke, na podlagi katerih se je natančno vedelo, kaj koga zanima. Nadzor nad podatki je v rokah korporacij, ki so se zavedale, da bo to igralo ključno vlogo v prihodnosti.”
