Predsednik vlade Janez Janša je na današnji 27. redni seji Državnega zbora Republike Slovenije odgovarjal na ustna poslanska vprašanja dr. Mateja T. Vatovca (Levica), Marka Bandellija (SAB), Branka Simonoviča (DeSUS) in Anje Bah Žibert (SDS). Vprašanja predsedniku vlade so bila povezana s korupcijo in “mafijskim” upravljanjem države, s plačevanjem davkov, z realizacijo izrednega usklajevanja pokojnin ter z novimi ukrepi za zamejitev širjenja covida-19.
Dr. Matej T. Vatovec (Levica): Spoštovani predsednik Vlade! Zdaj, ko je SDS sedela v opozicijskih klopeh, ste se postavljali kot branika pred korupcijo, kot tisti, ki boste počistili pravzaprav s korupcijo v tej deželi. Bili ste zelo glasni glede tega, kako je drugi tir potencialno koruptivna zadeva, šli ste z vsemi topovi nad poslanca, ki je ukradel sendvič, grmeli ste proti švedskemu vodstvu slabe banke, zgražali ste se nad ministri, Cerarjevo ministrico, ki si je izplačevala dodatke za pripravljenost in tako naprej. Skratka, seveda, opozarjali na te koruptivne afere in seveda se predstavljali kot tisti, ki boste to, ko boste enkrat na oblasti, počistili.
Zdaj, v zadnjem letu in osmih mesecih pa je pravzaprav že delovanje, vaša praksa pokazala nekaj popolnoma nasprotnega, kajne? Vi vladanje razumete predvsem skozi prizmo osebnih in strankarskih partikularnih interesov, kar ste nenazadnje tudi sami nekoč priznali, ko ste rekli, da kot predsednik Vlade odgovarjate zgolj vašim volivcem. Hvala za to priznanje, seveda smo to že vedeli. Tisto, kar je ključno tu, da bi moralo prebivalke in prebivalce te države bistveno bolj skrbet od vaše vedenjske nespodobnosti, če jo tako poimenujemo, vaša koruptivna nespodobnost oziroma koruptivna nespodobnost te Vlade. Spomnit se moramo namreč, z vsakim dnevom, ki mine, na to, da je vaša Vlada prestreljena s korupcijo. Če začnemo z svetovalcem za davčno politike vaše Vlade, gospodom Rokom Snežičem, ki ste ga »pokadrovali« kar na Dobu, ki je bil vaš sojetnik, obsojen zaradi davčnih utaj, državi dolguje več kot milijon evrov davčnega dolga. Zdaj, v tej aferi okoli kadrovanja v Gen-I-ju pa se je izkazalo, da je očitno tudi še vedno glavni kadrovnik te Vlade. To je človek, ki se vozi naokoli po Sloveniji z maseratijem, vrednim 100 tisoč evrov, uradno pa nima nič, niti bančnega računa.
V vaših vrstah tolerirate ministre, ki javno govo…, mislim, ki govorijo o tem, kako bodo sodnikom trli jajca, kajne. Tudi na splošno, ni nobenega ministra v tej Vladi, ki ne bi imel na grbi kakšne afere ali pa vsaj kršil zakonov. Še vedno ne vemo, kje so se izgubili tovornjaki s Toninovimi maskami, hitre teste še vedno kupujete pri »kriptopiramidaših«, ki so se proslavili v aferi / znak za konec razprave/ vašega podmladka Snegec in tako naprej, Počivalškove golf respiratorje je pomagal dobavljat kar vaš brat.
Po vsem tem seveda si poskušate na vsak način privatizirati javno zdravstvo, napadati javno šolstvo in planirate nova in nova davčna darila za tiste, ki imajo / nerazumljivo/ največ. Zato me gospod predsednik Vlade zanima samo ena stvar zelo preprosto kako je možno, da prav vi, ki se predstavljate in slikate podobo kot domoljuba in borca proti korupcije vsakič, ko pridete na oblast narediti v nekaj letih za desetletje ali več koruptivnih afer?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Vprašanje, ki ste ga najavili se je glasilo takole – bom citiral, da se ne motim –»Na 27. redni seji Državnega zbora vam bom postavil ustno poslansko vprašanje v zvezi s korupcijo in mafijskega upravljanja z državo.« Sedaj to, kar ste našteli je / nerazumljivo/ iz naslova raznih časopisnih člankov, na katere je bilo že velikokrat odgovorjeno. Gospod Snežič ni ne moj davčni svetovalec ne davčni svetovalec Vlade tudi to smo že velikokrat pojasnili tudi iz tega mesta. Nikoli mi nismo nasprotovali švedskim strokovnjakom v DUTB ti so bili imenovani kakor vem v času našega mandata ali pa je bilo sploh takrat vzpostavljeno okolje, kjer je pač bilo možno povabiti tuje strokovnjake. Sedaj kar se tiče pa mafijskega upravljanja z državo vam lahko veliko povem, kajti to, kar so danes osrednji problemi te države izhaja namreč iz tega, da v tej državi Udbo mafija ali kot je to v zadnjem času nov uveljavljen termin vzporedni mehanizem obvladuje brez volitev, brez legitimitete velike dele sistemov in podsistemov. Lahko vam opis začnem tam, kjer ga je začel gospod Pezdir v svoji knjigi, ampak bi predolgo trajalo tako, da lahko malo preskočimo. V novejšem času se je to začelo s tem, ko se je med prvim in drugim krogom leta 90 skurilo in razrezalo 90 odstotkov državnih arhivov, potem razorožilo slovensko teritorialno obrambo, da bi se preprečilo osem osvojitev, potem privatiziralo 100 tisoč stanovanj v državni lasti vključno s hišami v Murglah za bagatelne zneske, potem se je zamenjalo vilo v lasti Republike Slovenije za drugo vilo v lasti Republike Slovenije in se je vpisalo kot svojo lastnino in se sedaj govori, da je bilo to vse okej. Celo sodišče, ki domuje na istem naslovu kot politična stranka, ki je lastnica kao te vile to potrdi. Potem se je privatiziralo vse osrednje tiskane medije. Za predsednika programskega sveta RTV Slovenija se je najprej imenovalo bivšega predsednika Zveze komunistov in Socialnih demokratov nato pa izvršnega sekretarja centralnega komiteja gospoda Baškoviča, ki je še vedno predsednik programskega sveta RTV Slovenije. Dvakrat so tovariši bankrotirali banke v državni lasti pa nihče ni odgovarjal. Leta 1994 je bil sprejet v temu domu zakon, v katerem piše, da sodniki, ki so kršili človekove pravice ne smejo biti imenovati v trajni mandat. Kljub temu se je v vrhovnem sodišču znašlo pred leti 80 % teh, ki so dokazano kršili človekove pravice vključno s tem, da so izrekali smrtne kazni in odobravali streljanje in umore civilistov na meji. V letih 2009 in 2010 je bilo v največji državni banki ob mižanju in kimanju državnih oblasti v času, ko je bila neka druga vlada opranih 1 milijardo 700 milijonov ameriških dolarjev iranskega denarja, ki je bil namenjen za podporo terorizmu, izdelavi jedrskega orožja, plačevanju iranske tajne službe in pristojne institucije še danes ne samo, da niso za to obsodile nikogar, ampak tudi obtožile še niso nikogar. Po mnenju strokovnjakov iz tega posla je bilo izplačanih za 300 milijonov ameriških dolarjev prav iz provizij in tukaj iščete korupcijo, ne pri sendvičih in ne vem čem. Da ne govorim o tem, kako se je v tem času v vseh sistemih pokadrovalo vse, kar se je dalo. V sodstvu, tožilstvu, policiji, šolstvu, diplomaciji, socialnih zavodih, javnih podjetjih, nadzornih agencijah, in to po načelu negativne kadrovske selekcije. In zaradi tega imamo danes veliko družbenih podsistemov, ki jih obvladujejo vzporedni mehanizmi oziroma, kot pravite, mafija in korupcija.
Dr. Matej T. Vatovec (Levica): Hvala. Saj to je zdaj bil eksemplaričen primer tega, kako s to defenzivnostjo pač zakriti tisto, kar sami počnete. Poglejte, gospod Janša, vse, kar ste našteli, mislim, saj to ste počeli vi že v preteklosti.
Zdaj glede gospoda Snežiča. Sam je rekel, sem svetovalec predsednika vlade. V Bosni je razlagal naokoli, odkar smo mi na oblasti, okoli Gen-I-ja pa smo zdaj pač od človeka, ki je blizu vaši stranki, gospoda Krkoviča, izvedeli, da v bistvu hara po državnih podjetjih. Tako, da nehajte se sprenevedati.
Glede Švedov in slabe banke. Takrat ste vi tisto sejo KNJF-ja zavlekli do treh zjutraj in jih tam nažigali.
Banke, dolgovi bank in tako naprej. Spomnite se, na čigavih ramenih so nastale te situacije, vašega upravljanja v letih 2004-2008. In kriza je neposredna posledica tega, kako ste vi takrat ravnali z javnimi financami.
Ampak da ne bomo se zdaj prerekali, ker itak ne bomo prišli na skupni imenovalec. Pač to, kar ste zdaj naštevali, se lahko bere ali pa posluša tudi kot nek seznam obžalovanja. Obžalovanja, da niste vi mogli tega početi v vsem tem času. Očitno ni problem, da se korupcija dogajala, ampak da se ta korupcija ni odvijala pod vašo taktirko. In v vseh treh poskusih, ko ste bili na vladi, ste dokazali, da želite to narediti. Če samo pogledate vaša tarnanja / znak za konec razprave/ o tem, kako so mediji pod vplivom nekih kobajagi levih sil. To, kar delate zdaj z STA-jem, z RTV-jem in tako naprej, točno kaže na to, da bi vi počeli isto. Obratno, to, kar počnete, zdaj je desetkrat hujše. Zato je moje vprašanje: ali ne vidite, da je vsak vaš poskus do sedaj spodletel in da je mogoče že čas, da se v bistvu umaknete ne samo iz Gregorčičeve, ampak iz slovenskega političnega življenja in pustite tej državi, da zadiha?
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Torej v tem, kar je bilo rečeno, nisem z največjim možnim trudom opazil kakšnega dodatnega vprašanja.
Dr. Matej T. Vatovec (Levica): Obstaja več razlogov, zakaj ocenjujem, da je potrebno, da ta Državni zbor opravi razpravo o tem pol-odgovoru ali pa ne-odgovoru predsednika vlade. Razlogov je za več milijonov evrov. Še enkrat, mislim, da je korupcija prestreljena oziroma da je ta vlada prestreljena s korupcijo. Še enkrat, od ministrov, kise vedejo tako in drugače in pritiskajo na različne državne organe in državne firme, do predvsem poslov, ki so bili in se še vedno izvajajo z različnimi povezanimi osebami. Če se spomnimo na maske, i jih je dobavljala kar firma mame gospoda Tonina, do respiratorjev, ki jih je pomagal dobavljati kar brat predsednika vlade, do hitrih testov, ki jih dobavlja podjetje, povezano z največjo vladno stranko. In lahko tudi pomenimo orožarske posle, ta vlada je skuhala enih največjih orožarskih nabav v slovenski zgodovini. Najprej tistih 780 milijonov in sedaj tudi oklepniki boxer, katerih cena raste praktično iz dneva v dan, iz 207 na 250, na 300, na danes 412 in bogve, koliko bo čez kakšen mesec vrednost teh oklepnikov. Ob tem je seveda ta vlada škodljiva, ker ima vse tendence za to, da bi sprivatizirala javno zdravstvo pritiskala na javno šolstvo in seveda planira nova in nova davčna darila za tiste, ki imajo že itak največ. Skratka škodljiva na vseh področjih, škodljiva na, predvsem za prebivalke in prebivalce te države. In mislim, da je vsak dan, ko je ta vlada na oblasti, izgubljen dan za Slovenijo, predvsem pa opazujemo takšno sliko že, mislim da, tretjič z zelo hudimi posledicami. Tako da moja trditev je, da ta vlada je prestreljena s korupcijo, da deluje na načelu nekakšnih mafijskih metod in to pokaže vsaka afera, ki pride ven vsak teden, in o tem bi ta Državni zbor absolutno moral razpravljati.
Marko Bandelli (SAB): Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovani predsednik. Zdaj v Sloveniji vsi in državljanke in državljani plačujemo davke. Zdaj izhajamo iz tega dejstva ali te trditve, da to se dogaja, plačujemo jih tudi podjetniki in to vemo sami in s ponosom jih plačujemo. Zdaj seveda si vsi želimo tudi konkurenčno neko davčno okolje, pa nikakor, da bi se to dogajalo na račun nekega izčrpavanja države ali pa da bi ukinili socialni državo. Tega sigurno si ne želimo. Kot veste, tudi v Ustavi, v 2. členu Ustave piše točno, da je Slovenija pravna in tudi socialna država. In tako tudi naj ostane. Zdaj nihče, mislim tukaj davkov ne plačuje z veseljem, noben jih ne plačuje z veseljem, ampak to je osnova in zavedanje, da so ti davki neka osnova neke urejene skupnosti, ki tudi tega, ki s temi davki potem nekaj postori. Zdaj nekateri tukaj na moji levi, se pravi na desni strani tudi vejo in vi sami poznate tudi izjavo Jezusa, vi hodite malo bolj k maši kot nekateri drugi in to, kar je, ampak vi se spomnite kaj, kakšno je vprašanje, ki so Judje dali takrat Jezusu glede plačevanja davkov v Rimu. To je znana fraza, dajte Cezarju, kar je Cezarjevega. To je zelo znana fraza. Se pravi v tem smislu moramo iti mi naprej in razmislit, razmišljat tudi na tak način, da davki, ki plačujemo, ki grejo v blagajno kot tako, jih uporabljamo za gradnjo kaj, predsednik, rabimo za šole, za bolnišnice, za ceste, povezave, rabimo za delovanje tudi javnih služb kot takih, absolutno, javne uprave, šolstva in vseh drugih, policija, sodstvo in tako. Zdaj iz teh smo tudi, iz teh davkov smo tudi reševali gospodarstvo v zadnjih 2 letih. In jaz upam, da je to zelo pomembna zadeva. Zdaj ta prisilni »lockdown« vaš brez davkov in brez zadolževanja tudi, ki bi pokrilo neke bodoče davke, jaz tega ne bi mogli si privoščit, ne bi mogli mi plačevati te, ta nadomestila. Seveda obstaja tudi nekaj podjetnikov, ki plačuje davke v tujini, kot športnikov in drugih. Ampak vsak trud in napor države… / znak za konec razprave/ moramo napravit neko uravnoteženo davčno okolje. In do tega sem hotel priti. Vse to sem povedal, da tisto, kar sem vam dal glavno vprašanje na začetku, zakaj to jaz vse naštevam, predsednik, ker me zanima, kakšen je vaš pogled, kakšen je vaš pogled do plačevanja davkov, pa predvsem pa do tistih, ki davkov ne plačujejo, ki se izogibajo in kljub temu koristijo vse ta dobrobiti plačanih davkov od drugih… Kaj si vi mislite? To je moje vprašanje. Povejte meni seveda, povejte temu Državnemu zboru, pa predvsem Sloveniji.
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: No, veliko citatov ste navedli. Tudi jaz bi lahko kakšnega. Od recimo tega, da je vsak davek nekaj, kar nekomu vzameš, in nekdo drug razporeja tisto, kar si ti ustvaril. In iz tega izhaja princip, da morajo biti davki pač, kot temu pravijo, pravični, če je to sploh mogoče. V tem mandatu, ki je sicer skrajšan in dodatno obremenjen z epidemijo, je bilo temu, da bi pač našli prave instrumente za upoštevanje tega načela, namenjeno veliko pozornost. Strateški svet vlade za debirokratizacijo je delno tudi iz tega razloga vodil oziroma ga še vodi strokovnjak za področje davčne politike gospod Simič, ki je kasneje postal tudi direktor Davčne uprave. In v dosedanjem delu je bilo odpravljenih veliko nepotrebni birokratskih ovir, ki so komplicirali življenje davčnim zavezancem v Sloveniji. Je pa seveda še nekaj bolj obsežnih predlogov v proceduri in bodo odvisni od tega ali bo ustrezna zakonodaja izglasovana. Lahko pa vam tudi povem, da je, bi rekel, bolj pragmatičen pa seveda tudi nebirokratski pristop k tem področju rodil tudi konkretne rezultate. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je iz davkov v našo skupno blagajno nabralo skoraj toliko kot v celem lanskem letu, milijarda manj, kar pomeni, da bomo ob koncu leta, sedaj če ne bo kakšnih hudih negativnih presenečenj v smislu zaostrovanja epidemije oziroma pandemije, bistveno presegli davčni izplen iz lanskega leta in bo brez tega, da bi davke dvigali. Kar seveda pomeni, da je osnovni interes to, da imamo visoko gospodarsko rast, visoko dodano vrednost, visoko zaposlenost, da čim več ustvarimo. In če več ustvarimo, potem lahko tudi z nižjimi davčnimi stopnjami v skupne blagajne naberemo več tudi za skupne potrebe. To je cilj, ki smo ga zasledovali v vseh vladah, ki sem jih jaz vodil in se je vedno izkazalo, da je to pač prava pot, ne samo pri nas, tudi povsod drugod. Če vam pa gospodarska rast pada in se ustvarja manj lahko davke dvigujete v nedogled, kot se je to dogajalo v nekih bivših sistemih, na koncu tudi z zelo visokimi davčnimi stopnjami od majhne vsote ne naberete veliko. Tako da je popolnoma jasno kaj je temeljni smoter davčne politike, ki jo vodi ta vlada.
Marko Bandelli (SAB): Hvala. Predsednik, poglejte, še enkrat bom poudaril, da je plačevanje davkov nujno in to vemo vsi, da je to… In če želimo imeti lastno in samostojno, če bi tako rekli, neodvisno državo. In ponavljam še enkrat, seveda, nihče ne plačuje davkov z veseljem, ampak to je nujno, da lahko mi imamo določene dobrine, da imamo določene investicije v infrastrukturi, da lahko izkoristimo določene storitve, ki jih država nudi in vse te reči kar je, tisti, ki ne razume, to je težka zadeva. Ampak v luči tega, kot smo slišali od enega od vaših ministrov, SDS ministrov seveda, je plačevanje davkov za njega glupo. A mi se zavedamo, kakšno sporočilo je ta človek dal. Ne samo to, on je poleg tega celo gospodarstvenika prepričeval, da naj ne plača davkov državi, ker to res ni potrebno v času, ko je bil minister za gospodarstvo. Povejte vi meni, predsednik, kakšno je to sporočilo naši državi, ko se trudimo vsi tukaj, vsi se trudimo tukaj, da bi davke redno in regularno plačevali, ker vemo sami kaj to prinaša za seboj. Predstavljajte si vi kakšno je sporočilo sedaj vašega ministra v tem času. Mi smo čakali vaš odziv, tišina. Mi smo čakali tudi odziv drugih koalicijskih partnerjev, tišina. In zato pravim jaz sedaj tukaj, imate v vaših vrstah ministra, ki najprej dvomi, prvo kot prvo je v dvomu o avtentičnosti nekega njegovega pogovora, potem pa se je opravičeval. Potem, ko je priznal. Sedaj jaz sprašujem, vas sprašujem, ali vi podpirate take poteze? Povejte mi, izogibanje plačevanja davkov. Zato je bilo tudi prvo vprašanje, kaj vi mislite o plačevanju davkov. Izogibanje plačevanja davkov, celo s strani ministra vlade. Smi mi še normalna država tukaj, se jaz sprašujem, resnično. Kaj vse smo doživeli do sedaj?! Resnično rabim en vaš odgovor, kaj menite o tej njegovi izjavi.
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: No, jaz seveda ne podpiram pozive k izogibanju plačevanja davkov. Seveda pa je o tej zadevi, o kateri govorite, davki niso bili osnovni problem. Gospodarstvenik, kateremu naj bi bilo to rečeno, je sicer davke kolikor vem plačeval, je pa naredil v slovenskih financah za več kot 100 milijonov, celo o 200 milijonih se govori, luknje, ki smo jih morali vsi ostali davkoplačevalci pokriti. Govorimo o gospodu Bojanu Petanu. To je problem. In je še vedno ugleden gospodarstvenik, nobenega postopka, nič se ne dogaja, vsi se ukvarjate z eno izjavo ministra, ki seveda ni bila primerna, ampak je bila izrečena ped 14-mi leti in ni z ničemer vplivala na pobiranje davkov v Sloveniji. Jaz sem pogledal zadnje podatke od kar se ti nezakoniti posnetki rolajo po medijih, prav nobenega upada plačevanja davkov ni, kot ste hoteli to nekaj dramatično prikazati. Tisto, kar pa je dodatno razkrito v tej aferi, je pa to, da nek kao gospodarstvenik iz vaših političnih logov naredi 100 in več milijonsko luknjo v javnih financah in vsi moramo to pokriti in plačujemo še vedno in se nič ne zgodi, on celo potem preko svojih medijev, katerih lastnik je, druge uči morale in spoštovanje predpisov.
Marko Bandelli (SAB): Hvala, predsednik. Saj sem vedel, da ne boste odgovoril in se ne boste izjasnil. Jasno ste govorili o Petanu, da je naš, da je ne vem kaj, da je levičar. V glavnem, dejstvo je to, da je on, mislim na kašen način, na kakšen prefinjen način je on to govoril brezveze, da govorim. Vas bom opomnil na še ene par drugih reči, na primer bi ste govorili vedno o DDV-ju, petkrat ste želeli, dajali predlog za znižanje DDV petkrat in na zadnje, ko ste dali pa, ko je bil zakon pripravljen, ste ga tudi odmaknili, tu se tudi vidi koliko je resen namen bil, kaj pomen politična kampanja, ampak pustim / nerazumljivo/.
Druga zadeva zelo pomembna. Ko gre za gospodarski kriminal, predsednik, gospodarski kriminal in koruptivne povezave tu je problem kar je največji. Gospod Janša vi ste prijateljeval z osebo, ki vabi z jumbo plakati, podjetnike v davčni raj. Ali se mi zavedamo tega? Eden je na primorski avtocesti obešen, je tam že leta, vaš prijatelj, saj ste vi na sliki, jaz nisem na sliki z njimi vi pa ste in to je velika razlika. Zdaj vam bom povedal še nekaj, imate še enega ministra v vaših vrstah pravosodnega, ki je zaradi utaje davkov v sodni preiskavi, spet o davku, se pravi je kot neka osnovna zadeva vaša davčna problematika, če bom tako rekel. Ne bom šel v detajle, ker upam, da je res Državni zbor skladno s Poslovnikom zahtevamo neko razpravo o davkih in vladnih priporočilih o izogibanju teh, praktično izogibanju davkov, ker to je vaš moto tukaj »dajmo se izogibati davku«. In jaz nisem slišal še vašega mnenja glede ministra Vizjaka, seveda ga pričakujemo na interpelaciji. Bolje bi pa naredil, da bi sam odstopil še preden bo interpelacija začela, tako kot je gospa Pivec pred časom, ko je bila verjetno najboljša izbira. Samo na to, da vem, da ni to v vaši naravi, ker sam koncept stranke SDS je, da smo »najjači«, lahko delamo kar hočemo, naredimo kar želimo, govorimo kar nam paše k drugemu, kamorkoli nam ustreza, celo v poslanskih pisarnah in vse vse reči, tako da ne pričakujem tega. V glavnem zaradi tega bi želel, da bil bila javna razprava glede tega, predsednik. Hvala.
Branko Simonovič (DeSUS): Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! Poslanci poslanske skupine Desus smo že 13. maja letos vložili predlog zakona s katerim želim dokončno odpraviti posledice varčevalnih ukrepov, ki so jih utrpeli upokojenci zaradi že zdavnaj minule gospodarske krize. Skupno prikrajšanje posameznega upokojenca, na račun varčevanja od leta 2010 dalje je bilo kar 8,4 %. Z dodatnimi uskladitvami po letu 2016, smo le deloma povrnili upokojencem to, kar jim pripada. Danes zaostanek predstavlja 3 % in pol, zato je naš predlog in naša želja, popraviti to krivico na način, da se pokojnine vsem upokojencem uskladijo v decembru letošnjega leta, v višini 3 % in pol.
Poudariti moramo, da je Ministrstvo za finance že izrazilo podporo našemu predlogu. Naš predlog odprave varčevalnih ukrepov podpirajo tudi ZPIZ, kot tak, Svet ZPIZ-a, ZDUS in nenazadnje, Komisija Državnega sveta. Po splošnih pravilih zakonodajnega postopka, bi moral biti danes predlog novele ZPIZ-2 že sprejet, vendar posebna določila Poslovnika Državnega zbora opredeljujejo izjeme vrstnega reda obravnavan vloženih predlogov, tako glede vsebine, kot glede predlagatelja. Tudi novela Zakona o dolgotrajni oskrbi je po postopkovnih pravilih, po desni prehitela obravnavo našega predloga.
Ker je mesec december, v katerem predvidevamo realizacijo, tako imenovano popravek krivic upokojencem, tik pred vrati, nas in tudi vse upokojence zanima, spoštovani predsednik Vlade, ali boste v sprejem našega predloga vložili vse napore, da bo pravočasno sprejet? Glede na to, da predviden sprejem našega predloga ter proračunskih aktov praktično sovpada v proračunu za leto 2021, pa ta sredstva za popravo krivic niso eksplicitno predvidena, me zanima, na kakšen način / znak za konec razprave/ boste zagotovili. Ravno tako potrebujemo zagotovili, da bodo finančna sredstva tudi v bodoče zagotovljena s proračunom. Predvidevamo in pričakujemo namreč, da bo naš predlog sprejet.
Hvala za odgovor.
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Zdaj, kar je v naši moči in pristojnosti Vlade, seveda, se bomo trudil za to, da bo zakon pravočasno sprejet, prav tako, da bodo zagotovljena sredstva. Imam pa tukaj izračuna Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki pravijo, da bo namen, ki ga zakon zasleduje, dosežen, če se bodo uskladile pokojnine upokojencem, ki so se upokojil do vključno leta 2011, vendar ti niso bili v enakem položaju, se pravi, ne gre za vse upokojence, pri vseh upokojenci za oškodovanje v višini 3,5 %, ampak so tisti, ki so se upokojili do vključno leta 2011, v drugačnem položaju, kot tisti, ki so se upokojil kasneje in tukaj prihaja seveda tudi do razlik pri tistih, ki so se upokojil do vključno leta 2010. Tako da, izračuni so, če natančno pogledamo, nekoliko drugačni, kot se navaja, v bistvu pa gre seveda za to, da se, kot pravite, krivica popravi, da se naredi ta izravnava, vendar ta izravnava ne sme povzročit novih razlik, ker bomo morali potem še tiste popravljat in nikoli ne bomo prišli na čisto. Zdaj, podpiramo ta namen zakona, vendar na ta način, da se dejansko naredi ta izravnava in da bodo vsi, ne glede na to, kdaj so se upokojil, v enakem položaju.
Branko Simonovič (DeSUS): Ja, gospod predsednik, te izračune poznamo, pa vendar je potrebno povedati še nekaj, da z dvigom odmernega odstotka za pokojnine, tisti, ki so šli s 1. 1. 2013, v primerjavi s temi, ki bojo šli do leta 2023, je razlika 6,25 odstotka. Se pravi, ti upokojenci so tudi zakonsko prikrajšani in jim je bila odpravljena krivica.
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Saj tukaj se ne razlikujemo samo v detajlih so pač nekatere razlike, ki izhajajo iz tega, kar pač so podatki ZPIZ in sedaj Vlada kakorkoli uravnava pokojninski sistem mora pač izhajati iz uradnih podatkov in jaz mislim, da tukaj ni nobenih na koncu obeh problemov in razlik kar se tiče odstotkov. Bolj pomembno vprašanje je tisto, ki ste ga postavili na začetku glede sredstev. Ta sredstva bo pač potrebno zagotoviti, če se bo dinamika sprejemanja zakona strigla s sprejemanjem proračunskih dokumentov bomo pač morali reagirati naknadno. Ve pa se iz kje bo prišel denar glede na to, da se v pokojninski blagajni ne nabere dovolj in vsako leto prispevamo iz proračuna bodo tudi ta dodatna sredstva prišla iz proračuna. Če bodo trendi tudi v prihodnosti tako ugodni kot so sedaj to ne bo večji problem. Če ne bodo ugodni bo problem tudi povsod drugod. To je tisto, kar je pri reševanju tega problema ključno se pravi rabimo denar, da te vrzeli odpravimo.
Anja Bah Žibert (SDS): Predsednik Državnega zbora, hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik Vlade. Soočamo se s četrtim valom epidemije nekateri pravijo, da prehaja ta kar v petega skratka pa gre za najhujšega do sedaj. Se dobro se spomnimo vaših pozivov in tudi apelov ostale stroke namenjenim državljanom med poletnimi počitnicami kako imamo do jeseni dovolj priložnosti, da zaustavimo epidemijo in sicer tako, da se cepimo in zavarujemo svoje življenje in življenje drugih ter tako stopimo v drugačno jesen in zimo kot smo ji bili priča preteklo leto. Dobro vemo, da le visoka precepljenost prebivalstva lahko ohrani odprto državo, odprte šole, delujoče gospodarstvo in kar je najpomembnejše dodatno ne obremenjuje že tako izčrpan zdravstveni sistem, ki se je zaradi napak iz preteklosti moral tukaj še posebno in dodatno izkazati. Naj se ob tej priložnosti zahvalim prav vsakemu, ki se je v luči odgovornosti in tudi solidarnosti odločil za cepljenje. Preveč državljanov v času epidemije je plačalo visoko ceno ali celo previsoko ceno, a žal v tem trenutku stanje ni takšno kot bi si ga želeli. S strani leve politike velikokrat slišimo o tem, da v tej državi vlada diktatura. Če je kdo diktator v Slovenije je to korona virus. Pri diktaturi pa mu ohranjajo in ga ohranjajo koalicija nasprotovanju zaščitnih ukrepov ob podpori Ustavnega sodišča, znani organizatorji udeleženci neprijavljenih shodov, hujskaški mediji, ki delajo še dodatni problem zdravstvenemu osebju in tukaj so našli tudi svoje mesto anticepilci. Zaradi vseh teh ljudi na drugi strani ljudje umirajo. Številke so ne sprostne. Zasedenost bolnišnic vemo kakšna je skratka gre za tiste skrajne meje. Vlada je sprejela nekatere ukrepe na seji 5. in 11. novembra in želela bi si predsednik Vlade, da poveste kako je sedaj s temi ukrepi tudi glede na posvet s stroko in glede na stanje ali lahko pričakujemo še kakšne dodatne ukrepe? Hvala lepa za odgovor.
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Hvala lepa za vprašanje. Kar se tiče dodatnih ukrepov Vlada vsak dan na podlagi predlogov stroke obravnava situacije in predloge in sprejema ukrepe. Zagotovo bodo potrebni dodatni ukrepi. Sedaj, kako težki oziroma kako radikalni je pač odvisno od tega, koliko se bo ukrepe, ki so v veljavi, ki so bili na tej seji, ki jo omenjate, sprejeti, uveljavljali. Zdaj, ali ti ukrepi delujejo ali ne. Zdaj, na nekaterih področjih delujejo, predvsem se je zelo povečal interes za cepljenje. Zdaj, beležimo podobne številke v zadnjih 10-ih dneh kot smo jih beležili septembra, takrat, ko smo uvedli PCT sistem in takrat, ko je vlada odločila tudi, da z bolj ostrimi ukrepi začne pri sebi, se pravi, ko smo za državno upravo uvedli PC sistem – nekaj, kar ob podobnih številkah, kot smo jih mi imeli takrat, zdaj uvajajo nekatere druge države, naše sosednje, pa tudi zahodnoevropske države. Žal je pri nas Ustavno sodišče ta ukrep zadržalo. Ni še razveljavilo odloka, se pravi ne odloča. Ne vem, kaj čaka. Tako, da izkoriščam to priložnost odgovorov na poslansko vprašanje za apel na Ustavno sodišče, naj odloči. Oni so samo zadržali nek odlok, nek ukrep, kakršnega, kot vidimo danes, v milejši situaciji kot jo imamo mi, sprejemajo drugod po Evropi. In bi bil čas, da se gospodje sodniki odločijo. Ker vlada ne ve ali lahko ravna v tej smeri, v kateri pač ukrepajo tisti, ki so uspešnejši v boju z epidemijo, kot recimo Avstrija, ali se pač sprijaznimo s situacijo, kako bo, pač bo. Treba je vedeti, da je Ustavno sodišče z nekaterimi svojimi odločitvami, pa tudi vrhovno sodišče s tisto odločitvijo glede tega, da pač se ne kaznuje nekoga, ki pač ne nosi maske, čeprav je predpisana, vladi zdaj, po domače rečeno, pulilo, pa tudi stroke, veliko zob, ko gre za ukrepanje z inštrumenti, ki jih uporabljajo povsod drugod. Ker če za nekaj, kar je obvezno, za nečim, kar je obvezno, ne stoji tudi sankcija, potem je vseeno ali imamo nek ukrep obvezen ali pa zgolj kot priporočilo, ker pač tisti, ki se zavedajo situacije, to tudi prostovoljno upoštevajo. To je tista razlika med situacijo pri nas in tisto razliko in situacijo v državah, kjer so pač uspešnejši. Zdaj, lahko vam navedem številke cepljenja po dnevih do odločitve Ustavnega sodišča o zamrznitvi PC ukrepa. Beležili smo trend, ki, če bi se nadaljeval, ki bi omogočil Sloveniji, če bi se nadaljeval, če te odločitve nebi bilo, da bi danes bili v položaju, v katerem je povprečje v Evropski uniji. V bistveno boljšem položaju, v bolnišnicah bi imeli nekaj sto manj bolnih zaradi covida in intenzive nebi pokali po šivih. To je pač nekaj, kar lahko vidimo enostavno iz same statistike. Pa še nekaj je pomembno, no. Zdaj v večini evropskih držav opozicija ne nagaja. Zdaj, pri nas je bilo s strani opozicije tudi nekaj koristnih predlogov, tudi skupen poziv poslanskih skupin za cepljenje, ampak ko smo malo prešteli pozive, ki so šli v podporo ukrepom, in pozive, ki so šli proti ukrepom, je razmerje 4:96, 4 % v podporo ukrepom / znak za konec razprave/ in 96 % v nasprotovanju in nagajanju. In seveda s takim pristopom ni možno govoriti o enotnosti boja proti virusu, ki pa seveda ne ogroža samo eno politično stran, to je simetrična nevarnost, ki ogroža vse, in zaradi tega bi potrebovali tudi skupno reakcijo nanjo.
Anja Bah Žibert (SDS): Hvala lepa, predsednik vlade, za ta pomemben odgovor in pa tudi vse ostalo, kar ste povedali. Res je, kar naprej poslušamo v tej državi, kako stroge ukrepe imamo. Indeks, mednarodni indeks merjenja strogosti ukrepov kaže, da temu ni tako. Mnogo strožje ukrepe imajo Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Portugalska, Poljska, Švica, Velika Britanija in tako naprej, ne bom vse naštevala. Ampak nekatere države se že odločajo za »lockdown« za necepljene, obvezno cepljenje v zdravstvu, DSO. Pri nas pa, kot rečeno, Ustavno sodišče odloke zadržuje, odloča pa ne, ker si pilatsko umiva roke. Ampak kaj pa je posledica tega, da zdravstveni sistem ne zmore več in še v tem času, ko že toliko ne zmore več, oni še vedno iščejo energijo in moč v dodatnih posteljah, tako na intenzivi kot tudi sicer. Na eni strani imamo seveda ljudi, ki širijo virus po raznih uličarskih kampanjah, na drugi strani imamo študente medicine, ki z raznimi platformami pomagajo državi po svojih močeh. Skratka jaz upam, da bomo enkrat v tej državi… / znak za konec razprave/ rekli stop tistim, ki nekako dobesedno pomagajo temu, da je država na slabšem in da je koristno, če je številka umrlih večja, zato ker to politično nekomu paše. Predsednik, povejte mi, stanje v zdravstvu je bilo slabo, reševali smo neke, bi rekla, nujne zadeve, ampak rešujemo tudi zatečene stvari. Lahko poveste o tem kaj več, kajti desetletja smo poslušali… / znak za konec razprave/ vrste težav, rešitev pa ni bilo. Danes so te. Ali lahko o tem tudi poveste kaj več zaradi državljank in državljanov? Hvala lepa.
PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Kar se tiče prostorov in tehnike, je slovensko zdravstvo od začetka epidemije bistveno okrepilo kapacitete, ni jih pa bistveno okrepilo, kar se tiče kadrov, ker pač medicinskih sester in zdravnikov ne morete v enem letu izšolat niti jih ne morete uvozit. Tako da so to pač neke dane omejitve, ki danes dejansko, zdaj če primerjamo ta val s tistim v lanskem letu, pač grozijo, da bomo morali iskati rezerve in pomoč. In deloma smo te rezerve pač že vključili. Zdaj mislim, da je od včeraj naprej Avstrija uvedla izolacijo oziroma drastično omejitev gibanja za vse, ki niso cepljeni, za vse. Zdaj, ko smo mi poskušali to bolj poskusno naredit pri sebi, se pravi pri vladi, pri izvršni oblasti, pri administraciji, smo bili zadržani že na tej stopnji. Zdaj, a lahko gremo po isti poti, zdaj treba bi bilo čim prej vedet. Zdaj to je ena dilema. Drugo, zdaj osrednji slovenski nacionalni medij, nacionalna televizija je šele po mnogih pozivih pred nekaj dnevi začela v, gor v vlogo(?), to objavljat tudi poziv za varovanje zdravje za boj z epidemijo. Nacionalne televizijske hiše v Evropski uniji to delajo že od samega začetka epidemije. Pri nas je trajalo več kot leto in pol, da se je nekdo to vendarle zganil. Bili smo vsi veseli, ko je bila napovedana ta skupna oddaja največje komercialke in nacionalne televizije, Stopimo skupaj v boju proti Covidu. Jaz moram najprej reči, da tega nisem gledal, ker sem bil na obisku v regiji. Samo po odzivih sodeč je ta oddaja zgolj prispevala k temu, da smo še bolj skregani med sabo ali, kot je napisal gospod Iršič, 50 % ljudi je bilo… / znak za konec razprave/ z oddajo zadovoljnih, 50 ljudi je bilo razočaranih, 100 % ljudi je bilo pa še bolj skreganih. In zdaj od osrednjih medijev res ne potrebujemo takšne pomoči v boju z epidemijo, ker so potem ljudje še bolj skregani in se politično delimo v boju proti virusu, ki pač ni politična grožnja. Pa mislim, da je skrajni čas, da se streznimo.
Anja Bah Žibert (SDS): Najlepša hvala, predsednik. Zgolj nič ne želim zlorabljati, ampak glede na to, da je pereča tema, da gre za našo domovino, našo državo, moj apel, po mojem se mi boste vsi pridružili, dajmo se cepiti, dajte se cepiti, zaščitite sebe in druge, pomagajmo državi, da izplava iz tega in predvsem, dajmo vsi poziv, tudi medijem, naj ne kurijo, naj pomagajo in naj ne dodatno izčrpavajo zdravstvenega osebja z nesmiselnimi oddajami. Hvala lepa.
