Na konferenci Slovenija na poti v digitalizacijo: Načrt za okrevanje in odpornost

Vršilec dolžnosti direktorja mag. Janez Mravljak se je udeležil spletne konference o digitalizaciji, ki sta jo gostila Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Evropska investicijska banka. Predstavil je naložbe in reforme, s katerimi bo Republika Slovenija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost podprla cilje digitalnega prehoda.

Mag. Mravljak je uvodoma poudaril, da je Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) nacionalni program reform in naložb, katere bodo prispevala k ublažitvi gospodarske in socialne posledice pandemije covida-19 v Sloveniji. Načrtovani ukrepi do leta 2026 bodo podprli dolgoročno trajnostno rast in naslovili izzive zelenega in digitalnega prehoda. Načrt je podlaga za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU.

Kot je povedal, v Sloveniji za izvedbo ukrepov, ki bodo prispevali k digitalnemu prehodu in s tem k odpornejši družbi, načrtujemo koriščenje nekaj več kot 530 milijonov evrov sredstev RRF oziroma 21,46 odstotkov vseh načrtovanih sredstev iz tega evropskega vira. K doseganju digitalnih ciljev bodo v različnih obsegih prispevale načrtovane naložbe in reforme z vseh razvojnih področij.

V okviru nabora zelenih ukrepov je izpostavil naložbo za krepitev distribucijskega omrežja električne energije, projekt za digitalizacijo železniškega in cestnega prometa ter digitalizacijo centra za usklajeno odzivanje in nadgradnjo številke za klic v sili 112.

S sredstvi RRF bo izveden tudi program digitalne transformacije industrije oziroma podjetij. V javnih razpisih bodo opredeljeni posebni projekti za razširitev uporabe naprednih tehnologij s ciljem povečanja učinkovitosti, produktivnosti in konkurenčnosti ter pospešitve uvajanja digitalnih inovacij in prenos digitalnih kompetenc. Izvedena bo tudi naložba, v okviru katere bo vzpostavljena infrastruktura v hibridnem oblaku na gospodarskem ministrstvu, ki bo olajšala dostop podjetij do javnih storitev z uporabo digitalne identitete, zlasti s poenostavitvijo postopkov pri izvajanju javno financiranih programov.

Država načrtuje tudi številne naložbe za digitalizacijo javnega sektorja in uprave. »Da bi bila lahko javna uprava in javni sektor učinkovit servis ljudem in gospodarstvu, je pospešitev digitalizacije nujna,« je povedal mag. Mravljak. Med drugimi je izpostavil ukrep za modernizacijo digitalnega okolja javne uprave, kjer se načrtuje razvoj na uporabnika osredotočene e-storitve in nadgradnjo informacijske infrastrukture v javni upravi, naložbo za vzpostavitev infrastrukture za širokopasovni dostop do nadgradljivih zelo visokozmogljivih omrežij na območju »belih lis« in vlaganja v digitalizacijo izobraževanja, znanosti in športa. Izvedene bodo tudi naložbe za digitalizacijo prostorskih podatkov, podatkov na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, kulture in pravosodja.

V okviru NOO bodo prav tako financirani raziskovalno inovacijski projekti za podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji. Izvedeni bosta tudi reformi prenove vzgojno izobraževalnega sistema in visokega šolstva za zelen in digitalni prehod ter pilotni projekti za vključevanje zelenih in digitalnih znanj in spretnosti v visokošolsko izobraževanje.

Mag. Janez Mravljak je za zaključek izpostavil še naložbo za digitalno preobrazbo zdravstva, s katero se želi zagotoviti hiter dostop do visokokakovostnih in usklajenih podatkov v zdravstvu, spodbujati uporabo informacijske tehnologije za komuniciranje s pacienti in drugimi deležniki v zdravstvenem sistemu, uvesti spremljanje kakovosti na podlagi podatkov v realnem času, izboljšati zmogljivosti in načrtovanje ravnanja z bolniki ter načrtovanje bolnišničnih zmogljivosti, zdravstvenih storitev in materialnih pogojev.

Dodaj odgovor