Predsednik vlade Janez Janša na delovnem obisku na Koroškem

Predsednik vlade Janez Janša je danes obiskal Koroško. V okviru obiska se je predsednik vlade sestal z vodstvom podjetja Tesnila GK, d. o. o., in si ogledal tudi proizvodnjo podjetja. Z vodstvom podjetja je spregovoril predvsem o gumarski industriji. Predstavniki podjetja so predsedniku vlade predstavili trenutno stanje v industriji in načrte podjetja za prihodnost. Govorili so tudi o aktualnih razmerah v avtomobilski industriji.

Predsednik vlade Janez Janša je obiskal Koroško.
Predsednik vlade Janez Janša je obiskal Koroško. | Avtor Kabinet predsednika vlade1 / 10

Predsednik vlade Janez Janša je obisk nadaljeval na Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, kjer je skupaj s prevaljskim županom Maticem Tasičem in državnim sekretarjem Marjanom Dolinškom prisostvoval na slovesnosti ob odkritju temeljnega kamna za izgradnjo koroškega plezalnega centra s parkom Jezero Prevalje. Za naložbo v celotni športni park Jezero, gre za park z več vsebinami, je občina prejela donacijo v višini dveh milijonov evrov. Na 1400 kvadratnih metrih urejen sodobni plezalni center bo imel notranje površine za balvansko, težavnostno in hitrostno plezanje, uredili bodo tudi zunanje, delno pokrite plezalne površine.

“Koroški plezalni center s parkom Jezero bo dal možnost plezanja in gibalne sposobnosti vsem generacijam, mladim in starim,” je na slovesnosti poudaril prevaljski župan Tasič, pa tudi, da so začeli sanjati o tem projektu že pred več leti. “Idejo o projektu je predstavil slovenski alpinist, ki je žal že pokojen,” je ob tem povedal župan in dodal, da koroško plezanje nima infrastrukture, ima pa zlato olimpijsko medaljo in “prav je, da imamo takšno infrastrukturo tudi pri nas”. Kot je pojasnil župan, bo v okviru projekta oblikovan tudi park Jezero, kjer se bodo odvijale športne in druge dejavnosti na temo plezanja. “Izjemna zahvala pa tudi vladi, ki nam je dala možnost, da je projekt kandidiral za nepovratna sredstva,” je še poudaril.

Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je dejal, da se spominja dni, ko v Sloveniji niti vedeli nismo, kaj je to plezalni center: “Tudi ko se je v Ljubljani začel graditi prvi plezalni center, je bilo veliko vprašanj, kaj to sploh je in ali ima kak smisel, da to gradimo.” Spomnil se je svojega potovanja na Novo Zelandijo pred več kot 20 leti, ko je tam stal podoben plezalni center in je prijatelja povprašal o tem. “Prej so se tu pasle ovce, sedaj pa prihajajo turisti iz celega sveta, zgradili smo hotel, več restavracij in vrsto druge infrastrukture,” je prijateljeve besede povzel premier in poudaril, da se je tudi v svetu pogled na plezalne centre od takrat močno spremenil. “Plezalni centri predstavljajo kraj srečevanja in kraj za razvijanje motoričnih spretnost,” je dejal premier. “Na Koroškem imate Janjo, ki je nosilka zlate olimpijske medalje. To medaljo je dosegla brez plezalnega centra,” je dodal in spomnil, da smo Slovenci glede na število prebivalcev svetovni prvaki po dosežkih v svetovnem merilu, se pravi po olimpijskih medaljah in medaljah v svetovnih prvenstvenih, ter se vprašal, kje bi šele bili, če bi imeli vso potrebno infrastrukturo. “Veliko tega se je zgodilo v zadnjem času. Na Prevaljah ste to zgradili iz lastnih sredstev, ki se zagotavljajo bodisi preko občinskega proračuna bodisi preko donacij, in verjetno bo to prvi večji objekt športne infrastrukture širše na Koroškem, kjer bodo sodelovala tudi državna sredstva,” je povedal premier. Dodal je, da bo delež države pri projektu znašal več kot dva milijona evrov in finančna konstrukcija nad šest milijonov evrov bo zaokrožena. “Gospod župan bo naslednje leto avgusta že lahko potegnil prvo smer po tej steni, pa tudi nosilka zlate olimpijske medalje bo verjetno v ta center z veseljem prišla,” je dejal premier Janez Janša.

Opozoril je tudi, da je z vladne spletne strani in zemljevida projektov za Občino Prevalje, ki se gradijo ali so v načrtu razvojnih programov za letos in naslednje leto, razvidno, da je projektov veliko. Ob tem je čestital županu za ambicioznost. “Kjer so ideje, so ambicije. Brez tega ni nič, tudi sredstev ne. Je pa zelo veliko projektov namenjenih za zagotavljanje neke osnovne infrastrukture ali pa varnosti bivanja, sanacije plazov, gradnje nekih stvari, ki marsikje po Sloveniji že obstajajo,” je dodal predsednik vlade Janez Janša. 

“Gradnja tega plezalnega centra skupaj s parkom je pridobitev, ne samo za občino, ampak za celo Koroško, in prepričan sem, da bo Janja na prihodnjih olimpijskih igrah dobila še veliko posnemovalcev iz Koroške glede na to, da je za uspehe poleg tega, da imaš neke pogoje in fizične predispozicije, treba imeti tudi jekleno voljo, česar pa imate na Koroškem veliko,” je poudaril premier. Dodal je, da del ljudi verjetno meni, da takega projekta ne potrebujemo, a “verjemite mi, da bo ta center imel multiplikativne učinke, zaživela bo tudi marsikatera druga dejavnost”.

“Še enkrat čestitke županu za idejo, donatorjem, ki so prispevali znatna sredstva, in vsem, ki so pripeljali projekt do tega, da se lahko začne graditi in da z veliko verjetnostjo lahko računamo, da bo zaživel prihodnje leto,” je zaključil premier in se obenem zahvalil za prisrčen kulturni program.

V nadaljevanju obiska si je predsednik vlade ogledal odprtje razstave Društva kmetic Mežiške doline v Družbenem domu Prevalje in se udeležil njihovega koncerta z naslovom Pomlad pride vedno znova. Koncert je bil organiziran ob 30-letnici obstoja Društva kmetic Mežiške doline in kot poklon vsem dekletom in ženam, ki s pridnimi rokami, bistroumnostjo in ljubeznijo obdelujejo slovensko zemljo ter s tem skrbijo za ohranjanje slovenske krajine in zdravo prehrano. V okviru prireditve je predsednik vlade zbrane tudi nagovoril.

“Zame osebno je ženska vseh časov moja mama, kmečka žena, ki je delala na kmetiji od petega leta starosti in dokler je mogla,” je v uvodu dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da je ženska stoletja in vseh vekov v Sloveniji kmečka žena. “Če se spomnimo časov, ko smo se v šoli učili klasikov slovenske besede, od Cankarja, Prešerna, Jurčiča, Levstika, in se skušamo spomniti, kdo je osrednji lik njihovih del, pridemo do kmečke matere in kmečke žene. To ni bilo nobeno pretiravanje. Če si zamislimo pred očmi pot slovenskega naroda v zadnjih stoletjih, potem ko se je narod v modernem smislu šele oblikoval, potem lahko vidimo pred očmi tudi viharne čase in čase, ko smo bili del nekih večnacionalnih skupnosti, kjer so naši predniki umirali za kralje, carje in cesarje iz različnih drugih narodov, kjer so šle vojne čez naše poljane, kjer se na desettisoče mož po teh vojnah ni vrnilo nazaj in ko so slovenske kmečke ženske vzgajale naslednje rodove zato, da smo obstali. Na stotisoče slovenskih, predvsem kmečkih žena je skozi stoletja podpiralo ne le treh, ampak štiri vogale in rodovi, ki so zrastli iz tega truda in trpljenja, so na koncu pripeljali v čas, ko smo Slovenci postali gospodar na svoji zemlji,” je povedal. Dodal je, da se premalo zavedamo pomena kmečkega dela, dela na kmetiji, pridelave hrane v teh modernih časih, ko večina ljudi misli, da do hrane prideš tako, da kupiš tisto, kar je na policah v trgovini. “Ne zavedamo se, da je od vseh strateških surovin najbolj strateška surovina hrana,” je dejal premier in dodal, da smo v nekem času, ko se bo to zavedanje krepilo, “sami vidite, kaj se dogaja s cenami v trgovini glede na to, da imamo vojno v soseščini v državi, ki je žitnica ne samo Evrope, ampak tudi velikega dela sveta”.

“Slovenci smo del EU, imamo skupno evropsko kmetijsko politiko. Ta skupna evropska kmetijska politika je dosegla to, da v času po drugi svetovni vojni na večini evropskega kontinenta ni bilo več lakote. In če se spomnimo iz pripovedovanja staršev, dedov, literature, vidimo, da je v časih pred drugo svetovno vojno, ali pa še leta potem, lakota bila nekaj, kar je vsake toliko časa udarilo evropski kontinent, ko je bila slaba letina. Če to razlagaš mlajšim generacijam, mislijo, da se to nikoli ni zgodilo, da pripoveduješ pravljice, a eden od razlogov, da se je začela skupna evropska kmetijska politika, je, da se zagotovi mir, da se preprečijo nove vojne na evropskem kontinentu po žalostnih izkušnjah prve in druge svetovne vojne in da se zagotovi blaginja, da ne bo več lakote, in skupna evropska kmetijska politika je v veliki meri to zagotovila za desetletja,” je povedal predsednik vlade. “V zadnjih desetletjih tisti, ki so živeli v EU, niso nikoli poznali besede lakota, in tudi mi smo, odkar smo del tega prostora, vključeni v ta skupni prostor in skupni trg, kar prinaša mnoge dobre stvari, prinaša pa tudi kakšno negativno posledico. Smo v situaciji, ko cena kmetijskih pridelkov nima prave vrednosti, in to se nadomešča s subvencijami. Deloma je to upravičeno, ker so pogoji pridelave hrane recimo tukaj na Koroškem precej težji kot na ravninah Nizozemske ali katere druge države, in je prav, da se to izenači, in za to se dajejo velika sredstva iz proračuna, na drugi strani pa to negativno vpliva na realno oceno kmetijskih pridelkov in je potem odvisno od regulatorja, kako se to balansira,” je povedal predsednik vlade. Nadaljeval je, da v Sloveniji do letošnjega leta, odkar smo v EU, torej od leta 2004, iz naših integralnih nacionalnih sredstev še nikoli nismo dali nekih dodatnih sredstev, razen tistih, kar je bilo treba dati kot lastno udeležbo za subvencije, ki jih dobivamo iz kmetijskega dela evropskega proračuna. “Letos smo prvič namenili za letošnje leto in prihodnja štiri leta dodatnih 300 milijonov evrov zato, da se na ta način približamo temu, da bo lahko cena tega, kar proizvajate na kmetijah, bolj realna,” je poudaril premier. “Ukrajina je žitnica velikega dela sveta in to, kar se tam dogaja, bo v letošnjem letu imelo vpliv na oskrbo predvsem z žiti in izdelki iz oljnic, in zato, da ne bi bilo velikih motenj, ima Slovenija blagovne rezerve, tako da, ko gre za stran, na kateri smo potrošniki, tukaj velikih nihanj in učinkov vojne v Ukrajini na nas ne bo. Ko pa gre za stran, kjer so tisti, ki pridelujete hrano, ki je strateška surovina, pa ta sredstva, ki jih bomo dali za evropski proračun, pomenijo, da bo vaše delo in tisto, kar pridelujete, bolj cenjeno,” je dejal premier.

“Smo v času, ko so te intervencije potrebne, in v času, ko se večina zaveda nečesa, česar se kakšno leto ali pol leta nazaj nismo zavedali, in to je, da so tudi v teh sistemskih okvirih možne spremembe, kakršnih doslej ni bilo mogoče doseči. Skupne evropske politike so politike za več kot 400 milijonov ljudi in 27 držav, kjer se je treba uskladiti,” je še povedal predsednik vlade.

“Eden od ustanovnih očetov EU Jean Monnet je dejal, da se nič ne zgodi brez ljudi in nič ne traja brez institucij, in ko smo slišali, kaj vse se je dogajalo v okviru vašega društva zadnjih 30 let, bi lahko te besede samo še podčrtali. Ko se sprehodimo po razstavi, kjer so krasni izdelki vaših rok, lahko temu le še dodatno prikimamo,” je povedal predsednik vlade. Društva in druženje so zato, da pridemo skupaj, da izmenjujemo izkušnje, da se poveselimo, morda potarnamo, in poleg tega, da se pogovarjamo, delimo tudi vse drugo, je dodal. “Vaš pevski zbor in vaša skrb za slovensko besedo je nekaj impresivnega. Ko sem listal revije, ki ste jih izdajali v vsem tem času, je polovica tega poezija. Torej nekaj, kar so kmečke žene skozi stoletja delale v smislu prosvete, vzgoje, ne samo v nekih temeljnih človeških vrednotah, ampak tudi v smislu vzgoje domoljubja, ponosa nad lastno identiteto, slovensko besedo, ponosa na to, kar si, in to boste v teh 30 letih nadaljevali,” je poudaril premier.

“Pred 31 leti se je cela Slovenija zavedela poguma Korošcev, ko ste branili Holmec in druge mejne prehode,” je še spomnil predsednik vlade in znova spomnil na besede, ki jih je izrazil že leta 1992. Ko je namreč v vojni za Slovenijo na neki način kazalo, da bomo morali stopiti korak nazaj in vrniti osvojene karavle in vse mejne objekte, je iz Koroške, iz vseh občin, prišla depeša, kjer je pisalo: “Mi tega, kar smo osvojili z našo krvjo, nikoli ne bomo predali.” In predsednik vlade je dejal, da prav zaradi tega poguma ničesar nismo predali.

“Slovenske žene vzgajajte trdne slovenske rodove, delajte to še naprej, obdelujte koroško zemljo s takšno ljubeznijo kot doslej in naj vaše društvo tudi v naslednjih 30 letih tako uspešno deluje kot v prvih 30 letih,” je zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Dodaj odgovor