Vlada zavrnila posvetovalni referendum o RTV Slovenija in predlog sprememb zakona o STA

Vlada je na peti dopisni seji sprejela zavrnilni mnenji za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV Slovenija) in o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA).

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb Zakona o RTV Slovenija

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija se glede na vsebino in poglavitne rešitve predloga zakona nanaša na vprašanje, ali se naj odpravi zakonska obveznost plačila RTV-prispevka in se jo nadomesti s prostovoljno obveznostjo.

Po mnenju vlade takšna zakonska rešitev ni dopustna, saj je v skladu z 2. členom veljavnega Zakona o Radioteleviziji Slovenija dolžnost ustanovitelja – Republike Slovenije, da RTV Sloveniji med drugim zagotovi tudi primerno financiranje za izvajanje njene javne službe.

Glede na to, da predlagani zakon ne predvideva nadomestnih virov financiranja, bi odprava obveznega plačila RTV-prispevka grobo posegla v finančno samostojnost RTV Slovenija in s tem v samo avtonomijo javnega zavoda, saj predlagani zakon ne predvideva nadomestnih virov financiranja. S tem bi bil grobo prizadet javni interes na področju medijev ter popolnoma okrnjena pravica vseh državljanov do obveščenosti. To pa je nedopustno z vidika ustavno varovane pravice do svobode izražanja, del katere je pravica do javnega obveščanja, kamor sodi tudi RTV Slovenija.

Da je nezagotovitev primernega financiranja RTV Slovenija ustavno nedopustno, je v več odločbah potrdilo tudi Ustavno sodišče. Ker bi torej predlagana zakonska rešitev kršila 39. člen Ustave (svoboda izražanja), poleg tega pa bi bila tudi v direktnem nasprotju z 2. členom veljavnega Zakona o RTV Slovenija – s tem bi bil kršen tudi 2. člen Ustave (načelo pravne države) –, tudi razpis posvetovalnega referenduma o takšnem vprašanju ni dopusten.

Iz navedenih ustavnopravnih razlogov vlada predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija najodločneje nasprotuje.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o STA 

Predlagane poglavitne spremembe se nanašajo na opredelitev dejavnosti STA (razmejitev med javno službo in tržnimi dejavnostmi), temeljna načela STA, postopek imenovanja članov nadzornega sveta in na postopek imenovanja in razrešitve odgovornega urednika.

Predlog zakona ne temelji na nobenih analizah izvajanja javne službe in tržnih dejavnostih STA, prav tako ni podana presoja posledic teh sprememb za STA, zlasti na njen finančni položaj. Zato so predlagane spremembe pavšalne in arbitrarne, saj niso bile usklajevane s STA. Predlog zakona zato v tem delu grobo posega v institucionalno avtonomijo in finančno samostojnost STA, ki je zagotovljena z veljavnim zakonom o STA ter varovana z ustavno določbo o svobodi izražanja, del katere je tudi pravica do javnega obveščanja, kamor sodi tudi STA.

S predlagano vezavo načel neodvisnosti in nepristranskosti ter samostojnosti (zgolj) na opravljanje javne službe, ne pa tudi na tržne dejavnosti, se ustvarja neutemeljeno razlikovanje med obema segmentoma, ki ima lahko škodljive posledice na samo delovanje STA in njen položaj na medijskem trgu. 

Poleg tega se s predlaganimi spremembami postopka imenovanja članov nadzornega sveta zmanjšuje zahtevana strokovnost in usposobljenost kandidatov ter povečuje možnost političnega vplivanja na sestavo nadzornega sveta. Neustrezen pa je tudi predlog nove ureditve postopka imenovanja in razrešitve odgovornega urednika, ki črta dosedanja določila ter zgolj napotuje na uporabo zakona o medijih. S tem predlog zakona ustvarja nedopustno pravno praznino.

Glede na navedene vsebinske razloge in ustavnopravne pomisleke vlada meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Morebitna uveljavitev takšnega predloga bi le poslabšala položaj in delovanje STA ter zmanjšala institucionalno avtonomijo in finančno samostojnost STA.

Dodaj odgovor