Kako je Sovjetska zveza iz Evrope naredila plinskega “džankija”

Združene države so storile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi sodelovanje med Moskvo in evropskimi državami na področju plina propadlo. Toda prav sovjetski plin je pripomogel k hitri gospodarski rasti v Evropi.

Sovjetski plin se je v Evropi prvič pojavil takoj po koncu druge svetovne vojne. Od leta 1946 so manjše količine dobavljali na Poljsko, v petdesetih letih pa so se Varšavi pridružile še druge socialistične zaveznice Moskve.

“Na glavnih linijah prvega leta sedemletnega načrta” (plinovod Buhara-Ural), leto 1960S. Friedland /TASS

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je z odkritjem in zagonom velikih nahajališč, kot je Urengoj v zahodni Sibiriji, vloga Sovjetske zveze kot plinske velesile močno povečala. Proti zahodu so se razširila obsežna omrežja plinovodov s povečano zmogljivostjo (“Bratstvo”), ki še niso presegla meja Organizacije Varšavske pogodbe.

Plinsko nahajališče Urengoj, leto1978

Plinsko nahajališče Urengoj, leto1978Ivan Sapožkov /TASS

Kljub temu je bilo za zahodnoevropske države, v katerih je potekal hiter industrijski razvoj, izjemno zanimanje za poceni sovjetske surovine. V Moskvi so videli veliko bolj stabilnega trgovinskega partnerja kot v državah vedno nemirnega Bližnjega vzhoda.

Varilci združujejo še en del cevi na plinovodu Orenburg-Zahodna meja ZSSR, leto 1976

Varilci združujejo še en del cevi na plinovodu Orenburg-Zahodna meja ZSSR, leto 1976E.Kotljakov/Sputnik

Politična nasprotovanja med vzhodom in zahodom so bila glavna ovira za začetek obojestransko koristnega gospodarskega sodelovanja, zato je bila prva zahodnoevropska država, s katero je Moskva vzpostavila stike, Avstrija, ki je veljala za nevtralno.

Sklenitev pogodbe o dobavi zemeljskega plina iz ZSSR v Avstrijo, leto 1968

Sklenitev pogodbe o dobavi zemeljskega plina iz ZSSR v Avstrijo, leto 1968OMV / Gazprom

Leta 1968 sta sovjetska družba “Sojuznefteexport” in avstrijska družba “Osterreichische Mineralolverwaltung OMV” podpisali pogodbo o letni dobavi 142 milijonov kubičnih metrov. Ovira je bila premagana in naslednje leto je Moskva sklenila pogodbe z Italijo in Francijo.

Prvi plin v Baumgartnu

Prvi plin v BaumgartnuOMV / Gazprom

Nemčija, ki ji je primanjkovalo surovin za hitro rastočo industrijo, je postala najpomembnejša partnerica Sovjetske zveze v trgovini s plinom. Leta 1970 so zahodnonemška podjetja Sovjetski zvezi dobavila visokokakovostne jeklene cevi velikega premera, ki so se takrat proizvajale le v Nemčiji in na Japonskem, in z njimi so zgradili cevovode iz Sibirije.
Tako sovjetski zemeljski plin so začeli dobavljati Zvezni republiki Nemčiji: plinovod ‘Sojuz’ je služil za oskrbo Evrope, vključno z Nemčijo. Odsek, ki je potekal skozi Ukrajino, je zgradila NDR in se je imenoval ‘Družba’ (Prijateljstvo). Projekt je bil rezultat posla “plin za cevi”. Na spodnji sliki je prikazan plinovod v Ukraini pozimi, kjer piše: “Naj živi naša bratska zveza ZSSR-NDR”.

Dobava sovjetskega zemeljskega plina Zvezni republiki Nemčiji. Zemeljski plin, ZSSR, plinovod v Ukraini pozimi, leto 1975

Dobava sovjetskega zemeljskega plina Zvezni republiki Nemčiji. Zemeljski plin, ZSSR, plinovod v Ukraini pozimi, leto 1975Meißner/Getty Images

Od prvega dne, ko je Sovjetska zveza vstopila na trg s plinom v Zahodni Evropi, so jo Združene države poskušale izriniti. Washington je svoje evropske zaveznike opozoril na nevarnost odvisnosti od sovjetske energije, pozval k zaustavitvi komunističnega gospodarskega razvoja, obljubil večkratno povečanje dobave premoga in predlagal popoln prehod na norveški plin. Vendar so se Evropejcem vse te možnosti zdele drage in neizvedljive.

15. junij 1975, Sovjetska zveza, Kijev: ob gradnji ceste v bližini kraja Talnij. Linija

15. junij 1975, Sovjetska zveza, Kijev: ob gradnji ceste v bližini kraja Talnij. Linija “Družba”(Prijateljstvo) je bila osrednji mladinski projekt “Svobodne nemške mladine” v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Dolžina gradbenega odseka NDR je bila 550 km od skupne dolžine 2 750 kmSammlung Heinz / dpa-Zentralbild/Getty Images

Leta 1981 so ZDA začele pravo plinsko vojno proti ZSSR, saj so nasprotovale gradnji plinovoda Urengoj-Pomari-Užgorod. Plinovod, ki je bil financiran z evropskimi posojili, naj bi bil sestavljen iz dveh linij s skupno zmogljivostjo 60 milijard kubičnih metrov na leto.

Portret demonstranta pred poljskim konzulatom v New Yorku, ki je 31. avgusta 1982 zahteval embargo na sovjetski plinovod

Portret demonstranta pred poljskim konzulatom v New Yorku, ki je 31. avgusta 1982 zahteval embargo na sovjetski plinovodEtienne MONTES / Gamma-Rapho/Getty Images

Američani so uvedli embargo na dobavo svoje naftne in plinske opreme v ZSSR. Prepoved je veljala tudi za zahodnoevropsko in japonsko opremo, ki je uporabljala ameriško tehnologijo in komponente. Na koncu je bila Sovjetska zveza prisiljena sama dokončati projekt, kar se je uresničilo leta 1983. Vendar je bila namesto dveh zgrajena le ena linija z zmogljivostjo 32 milijard kubičnih metrov na leto.

Plinovod v bližini Horodenke, gradnja plinovoda, dograditev plinovoda

Plinovod v bližini Horodenke, gradnja plinovoda, dograditev plinovoda “Družba” (Prijateljstvo): varilec pri delu, 1982/1983Meißner /Getty Images

Kljub nasprotovanju Washingtona se je dobava sovjetskega zemeljskega plina v Evropo v 20 letih povečala za 35-krat. Do konca osemdesetih let je že 15 % plina, ki so ga porabili v Franciji, prihajalo iz Sovjetske zveze, v Nemčiji pa je ta delež dosegel 30 %. Sovjetska zveza je iz Evrope naredila plinskega “džankija”, hkrati pa je poskrbela tudi za njeno izjemno hitro gospodarsko rast.

Jurij Baranovskij (levo), direktor za izvoz sovjetskega zemeljskega plina, in Klaus Liesen (desno) iz izvršnega odbora družbe Ruhrgas AG v Essnu skleneta pogodbo o nemško-sovjetskem poslovanju z zemeljskim plinom. Predsednik uprave družbe Mannesmann Egon Overbeck (za Baranovskim) govori s tolmačko

Jurij Baranovskij (levo), direktor za izvoz sovjetskega zemeljskega plina, in Klaus Liesen (desno) iz izvršnega odbora družbe Ruhrgas AG v Essnu skleneta pogodbo o nemško-sovjetskem poslovanju z zemeljskim plinom. Predsednik uprave družbe Mannesmann Egon Overbeck (za Baranovskim) govori s tolmačkoHartmut Reeh / picture Alliance/Getty Images

20. novembra 1981 sta direktor za izvoz sovjetskega zemeljskega plina Jurij Baranovskij in član izvršnega odbora družbe “Ruhrgas AG” Klaus Liesen na sedežu družbe Ruhrgas AG v Essnu podpisala pogodbo o nemško-sovjetskem poslovanju z zemeljskim plinom. Od leta 1984 dalje se bo v Nemčijo 25 let vsako leto dobavilo 10,5 kubičnega metra sovjetskega zemeljskega plina.

Vir: SI.RBTH.com

Dodaj odgovor