Kaj so jedli ruski carji ?

Ruski monarhi so si lahko privoščili vse eksotično, od pečenih labodov do slanih limon. Pogosto pa so imeli raje preprost obrok – juho, kašo in kuhano meso. Predstavljamo vam, kaj se je lahko še znašlo na carskem jedilniku.

Peter Veliki

Russia Beyond (portret Petra I. Ruskega, 18. stoletje / Maria Giovanna Clementi / Javna domena; Legion Media)

Car, ki je zgradil okno v Evropo, je bil glede hrane še vedno konservativen. Na uradnih sprejemih pod njegovim vodstvom so postregli s tujo hrano, ki so jo bili navajeni veleposlaniki in ministri iz drugih držav. Petru Velikemu pa so postregli juho iz kislega zelja, ajdovo kašo, pečenega odojka s kašo in jetri, hladno meso s slanimi limonami in ječmenovko z mlekom. Za sladico ali prigrizek je imel kralj najraje lubenice – sveže ali slane, med sadjem pa pomaranče in jabolka. Jedi je poplaknil s kvasom ali vinom tokaj, pred večerjo pa si je privoščil kozarec janeževe vodke.

Katarina Velika

Russia Beyond (Portret Katarine II., 1763 / Fjodor Rokotov / Tretjakovska galerija / Javna domena; Legion Media)

Carica je bila zelo izbirčna glede hrane in se je skušala omejiti v prehrani. Zjutraj so ji postregli z močno kavo s prepečencem in smetano. Za kosilo ni porabila več kot eno uro in je pojedla le 3-4 jedi. Na primer govedino s slanimi kumaricami, ki so jo lahko postregli z omako iz posušenih jelenjih jezikov, češnje, listnato pecivo, popila pa je ribezovo vodo in kozarec vina madeire. Zvečer Katarina po nasvetu osebnega zdravnika ni jedla večerje, da ne bi izzvala glavobolov. Ko je carica poleti obiskala podeželsko palačo v Oranienbaumu, je pogosto lovila jerebice in sloke, ki so jih nato postregli za mizo. Skrbela je tudi za svojo polt, zato je vsak dan pojedla več kislih jabolk in fermertiranega kislega zelja ter si celo umivala obraz s slanico iz njega. Jedilniki za slavnostne sprejeme so bili precej obsežnejši: gostom so ponudili ducat različnih juh, nešteto predjedi, jagnječje pečenke in jerebice s tartufi, galete z ostrigami ter tartlete in pecivo.

Pavel I.

Russia Beyond (Portret Pavla I., 18. stoletje / Delavnica Stepana Ščukina / Javna domena; Legion Media)

Sin Katarine II. ni odobraval materinega razkošnega življenjskega sloga. Po prihodu na prestol je začel uvajati svoja pravila, ki so veljala tudi v kuhinji. Carju so postregli s preprosto zeljno juho, polpeti, kašo in pečenim mesom. Hrane niso kupovali pri dobaviteljih njegovega veličanstva, temveč na običajnih tržnicah. Ob zajtrku so postregli vodko v majhnih vrčkih, za dva kozarčka, in majhne steklenice vina. Da so bile vse te jedi pripravljene za monarha, je bilo mogoče sklepati le po razkošni predstavitvi jedi. Miza je bila namreč obvezno okrašena s številnim cvetjem.

Aleksander I.

Russia Beyond (Aleksander I. Ruski – Carstini / Javna domena; Legion Media)

Dan je začel z zelenim čajem s smetano in krutoni. Pred kosilom je prigriznil sadje, zvečer je pa najraje pil čaj z medom, pred spanjem pa kislo mleko. Njegova najljubša jed je bila hladna juha botvinja, pripravljena iz kislega kvasa in poparka iz pesinih listov. Zraven juhe so obvezno ponudili še belo ribo – jesetra.

Nikolaj I.

Russia Beyond (Nikolaj I., 1843 / Vasilij Golike / Javna domena; Legion Media)

Pet kislih kumaric na dan – toliko so jih postregli na mizi Nikolaja I. Car je imel povsem drugačne želje kot je bilo v kraljevski navadi: voda namesto vina, dietna krompirjeva juha namesto bogate juhe, ajdova kaša, dušena v loncu. Vendar se car ni mogel upreti eni jedi. V Toržku so mu postregli s polpeti iz mletega piščančjega mesa, ki so jih pripravili v gostilni Darje Požarske. Nikolaj I. je bil tako navdušen, da jo je večkrat povabil na svoj dvor.

Aleksander II.

Russia Beyond (Aleksander II. Ruski, 1873 / Nikolaj Lavrov / Javna domena; Legion Media)

Car je bil strasten lovec, zato so mu pogosto postregli z divjačino, na primer z medvedjimi jetri. Rad je tudi jedel na prostem. Vse, česar po lovu niso pojedli za kosilo, so dali lokalnim kmetom. Aleksander II. je imel do hrane preprost pristop: ukazal je celo, da vsak obrok ne sme trajati dlje kot 50 minut. To se je izkazalo za veliko težavo za carsko kuhinjo: hrano so postregli ohlajeno ali pa so jo segrevali na “grelnikih” z vročo vodo, pri čemer je izgubila nekaj okusa. Car je skrbno pazil na svoje zdravje: vsak dan so mu v sobo prinesli na desetine hrušk, mandarin, jabolk in pomaranč ter tri grozde grozdja.

Aleksander III.

Russia Beyond (Aleksander III., 1886 / Ivan Kramskoj / Javna domena; Legion Media)

Tudi Aleksander III. je raje jedel preproste jedi – zeljno juho in kašo, odojka s hrenom. Zgodaj zjutraj si je sam skuhal kavo, nato pa zajtrkoval kuhana jajca in rženi kruh. Drugi zajtrk je zaključil s skodelico vroče čokolade. Aleksander III. je “običajne” jedi rad dopolnil z izvirnimi omakami. Svojo družino je na primer razvajal s postrvmi, ki jih je sam lovil, pekel in postregel z omako iz tartufov. Kar zadeva vino, je imel car raje ruska vina – tuja so postregli, če so bili povabljeni tuji gostje.

Nikolaj II.

Russia Beyond (Nikolaj II. Ruski, 1907 / Javna domena; Legion Media)

Kot otrok je bodoči cesarjevič zajtrkoval, kosil in večerjal po očetovi strogi rutini. Otroci so za mizo sedeli zadnji. Morali so pohiteti: ko je car končal zajtrk, se je obrok štel za zaključenega. Zato so bili najmlajši Romanovi pogosto lačni. Nekoč je Nikolaj, ki se ni uspel najesti, pojedel vosek iz svojega krstnega križa, čeprav se je pozneje pokesal. Zadnji ruski car je vedno jedel kašo, zjutraj pa si je lahko ob kavi privoščil vroč kolaček. Pred drugim zajtrkom ali kosilom si je privoščil nekaj kozarčkov vodke. Za glavno jed je imel najraje kuhano govedino ali ribe, pa tudi ocvrte pelmene.

Vir.: SI.RBTH.com

Dodaj odgovor