Pet najbolj priljubljenih živali v ruski kulturi

Pogosto jih najdemo v ljudskih pravljicah in pregovorih, na grbih mest. Z njimi so povezana tudi številna vraževerja. Kdo so?

5. Žaba

Ilustracija Ivana Bilibina za pravljico

Ilustracija Ivana Bilibina za pravljico “Žabja princesa”Javna domena

Žaba (in tudi kača) je vedno predstavnica čarobnega sveta in je največkrat povezana s čarovnicami in temnimi silami. V starodavni Rusiji so po žabjem petju napovedovali vreme spomladi, poleg tega pa so s pomočjo žab izvajali zvite manipulacije za ljubezenske uroke.

V ljudskem izročilu zlobna čarovnica Jaga baba v svojem kotlu vedno skuha napitek iz žab in krastač.

Ilustracija Ivana Bilibina za pravljico

Ilustracija Ivana Bilibina za pravljico “Žabja princesa”Javna domena

Ena najbolj priljubljenih ruskih pravljic je “Žabja princesa”. Vasilisa Prekrasna se je zaradi zlobnih urokov spremenila v žabo. Ivan Carevič, ki jo je po nesreči zadel s puščico, se je moral z njo poročiti. Izkazalo se je, da lahko Vasilisa v določenem trenutku odvrže kožo in se pojavi kot lepa devica.

Vladimir Deulin

Vladimir Deulin “Žabja princesa” (škatla z miniaturo Paleh), 1975Dražbena hiša Litfond

Vendar se nato neizogibno spremeni nazaj v žabo. En dan Ivan, da bi pomagal svoji ženi, vrže njeno kožo v ogenj. Vendar se izkaže, da je kršil čarobni “sporazum”. Da bi Vasiliso dobil nazaj, se bo moral podati na dolgo pot in prestati številne preizkušnje.

4. Konj

Ilustracija za pravljico

Ilustracija za pravljico “Sivka-Burka”. Tiskarna Društva I.D.Sitina, 1906.Javna domena

Konj je bil ena izmed najbolj čaščenih živali slovanskih poganov, zato se njegova podoba znajde v številnih ljudskih pripovedkah. Je zvest prijatelj in hkrati svobodomiselna, neuklonljiva žival. Divji konj je simbol same narave: ko skoči, se zemlja trese, iz nosnic pa gre dim. Jezdec, ki ga ukroti, postane skoraj vsemogočen. Zvesti konji neverjetne moči in hitrosti se vedno pojavljajo v starih ruskih pravljicah in bilinah (“bilina” je epska pesnitev, posvečena znanim zgodovinskim ali psevdozgodovinskim dogodkom iz ruske preteklosti – op. prev.).

“Bogatirji”, Viktor Vasnecov (Trije bogatirji, junaki ruskih bilin: Dobrìnja Nikìtič, Iljà Mùromec in Aljòša Popòvič)Tretjakovska galerija

Ena najbolj priljubljenih pravljic je zgodba o čarobnem konju Sivki-Burki. Pojavil se bo le tistim, ki verjamejo vanj in ga kličejo na čistem polju. Poleg tega mora ruski mladenič ali bogatir (če bi rad, da bi mu konj pomagal) opraviti preizkus: vstopiti v njegovo desno uho in izstopiti skozi levo… Šivka-Burka pomaga junaku, da izpolni carjevo neizvedljivo nalogo – skoči na visok stolp, kamor ne more nihče, in poljubiti carično.

Dmitrij Brjuhanov. Ilustracija k pravljici

Dmitrij Brjuhanov. Ilustracija k pravljici “Mali konj Grbavec”D.A. Brjuhanov

Konj v pravljicah ima pogosto čarobne moči, ima lahko krila in junaka celo popelje med svetove – v oddaljene kraje, kamor navadni smrtniki ne bi mogli priti. Konj pomaga tudi Ivanu Carjeviču rešiti njegovo nevesto iz ujetništva zlobnega nesmrtnega Koščeja.

3. Lisica

Vsi ruski otroci že od malih nog vedo, da je lisica najbolj zvita žival. Zakaj? Ker je bila edina od vseh gozdnih živali, ki je prevarala Koloboka! V pravljici “Kolobòk”, zgodbi o koščku testa, ki oživi, je glavni junak Kolobok pobegnil od babice in dedka ter se kotalil po gozdni poti. Srečal je zajca, volka in medveda – vsem je zapel pesem in se od vseh uspešno pobegnil. In le ko je srečal zvito lisico, Kolobok ni imel sreče: rekla mu je, da slabo sliši, ga prosila, naj se usede bližje in… ga je pojedla!

Jevgenij Račov. Ilustracija k ruski ljudski pravljici

Jevgenij Račov. Ilustracija k ruski ljudski pravljici “Kolobok”, 1964Regionalni muzej umetnosti v Uljanovsku

Vendar pa ni le šibek in neumen Kolobok edini, ki ga prevara lisica. V številnih ruskih pravljicah lisica pooseblja hudobijo – lahko vsakogar “potegne za nos”. In to v lastno korist. Zelo razširjen je zaplet, v katerem je lisica spretnejša od volka. S tem je povezan tudi ljudski pregovor “lisica prelisiči sedem volkov”.

Ruski bralec pozna basen Ivana Krilova (v kateri je prenesena starodavna Ezopova zgodba) o vrani in lisici, v kateri slednja vrani ploska, da bi dobila sir.

Lisica ima vzdevek “lisička-sestrička” (sestrica lisička) ali spoštljivo, kot za žensko v letih, ime s patronimom – “Lisà Patrikèjevna” (po legendarnem novgorodskem knezu Patrikeju, ki je manipuliral z ljudmi za lastno korist). Med ljudmi je zelo razširjen izraz “zvit kot lisica”, ki se pogosto uporablja za ženske (zato je lisica v ruskih pravljicah vedno ženskega spola).

2. Volk

Ilustracija Ivana Bilibina k

Ilustracija Ivana Bilibina k “Pravljici o Ivanu Carjeviču, ognjeni ptici in sivem volku”Javna domena

Volkovi so številni v ruskih gozdovih, običajno živijo v čredah in se zdijo zelo nevarne živali. Prav tako lahko vdrejo v vas, ukradejo kokoš ali ugriznejo ovco … Tudi v ruskih pravljicah je volk pogosto obravnavan kot negativen in nevaren lik. Hkrati folklora, da bi se spopadla s strahom pred tem “zlom”, mu daje smešne lastnosti – neumnost, naivnost. V pravljicah je strašni volk pogosto prevaran s premeteno lisico, kar dokazuje, da inteligenca in pamet zmagata nad grobo silo.

Viktor Vasnecov. Ivan Carevič na Sivem volku. 1889

Viktor Vasnecov. Ivan Carevič na Sivem volku. 1889Tretjakovska galerija

Hkrati je podoba “sivega volka” povsem drugačna. Na primer v znani “Zgodbi o Ivanu Carjeviču, Ognjeni ptici in Sivem volku” je volk zvesta žival, ki pelje Ivana Carjeviča še hitreje kot konj in mu pri vsem pomaga (in popravlja njegove napake).

1. Medved 

Ivan Šiškin. Jutro v borovem gozdu. 1889

Ivan Šiškin. Jutro v borovem gozdu. 1889Tretjakovska galerija

Rjavi medved je ena od najbolj priljubljenih živali v ruski kulturi – zato ni čudno, da je “ruski medved” utelešenje Rusije, ki ga poznajo po vsem svetu (in je priljubljen lik v risankah o Rusiji). Medved je v ruski heraldiki zelo razširjena podoba, ki se pojavlja v grbih številnih družin in ruskih mest.

Od leve proti desni: grbi Perma, Jaroslavlja in Velikega Novgoroda

Od leve proti desni: grbi Perma, Jaroslavlja in Velikega NovgorodaJavna domena

Če za leva velja, da je kralj med živalmi, je medved v Rusiji od nekdaj veljal za gospodarja gozda. Te nevarne zveri so se nedvomno bali (in lovci, ki so po srečanju z njo preživeli, so pozneje vse življenje pripovedovali zgodbo, ki je z leti postajala vse bolj podrobna). Kljub temu so strašno zver častili in spoštovali; veljala je za sveto. Medvedje kremplje in kožo uporabljali kot talisman. Verjeli so, da bo spoštljiv odnos do medveda preprečil nevarnost, zato so ga pogosto ljubkovalno klicali “krivonog” ali “miška”. (Treba je omeniti, da beseda “miška” nima veze z mišjo: imena Mihail – Miša – Miška medvedu včasih dajejo v zgodbah za otroke, Miša in Miška pa sta skrajšani obliki imena Mihail; v ruščini “miška” pomeni tudi “plišast medvedek” – op. prev.)

Ilustracija k ljudski pravljici

Ilustracija k ljudski pravljici “Maša in trije medvedi”, kot jo je zapisal Lev Tolstoj, 1935Javna domena

Kult medveda so častile številne etnične skupine v današnji Rusiji, zlasti pogani, ki so imeli številne obrede, povezane z medvedom. Ti so vključevali različne lovske obrede, posebne pesmi za pomiritev duše ubite živali, pa tudi prisege na medveda.

Ruske ljudske pravljice so razvile dvoumno podobo medveda. Po eni strani je močan zaščitnik šibkih in gospodar gozda, ki pravično rešuje spore med živalmi. Po drugi strani pa je medved pogosto videti kot prijazen, a nekoliko omejen in kratkoviden velikan. Ena od najbolj znanih pravljic “Teremòk” pripoveduje o tem, kako so vse živali druga za drugo prišle živet v prazno leseno hišico “teremok” (tèrem – teremòk, majhen leseni gradič), vendar je bil medved prevelik in ni mogel vstopiti v teremok, zato je sedel na njegovo streho in ga podrl. (Res je, pozneje so vsi skupaj zgradili nov teremok in začeli živeti prijateljsko).

Jevgenij Čarušin. Gravura

Jevgenij Čarušin. Gravura “Teremok”.Umetniška kultura ruskega severa, Arhangelsk

Podobo medveda najdemo tudi v zgodbah o ruskih svetnikih – običajno je povezana z izkazovanjem velike ljubezni. Sergij Radonežski je nahranil lačnega medveda in ta je postal skoraj krotek, Serafim Sarovski pa je prav tako iz roke nahranil medveda.

Mihail Nesterov. Mladost častitljivega Sergija, 1892-1897.

Mihail Nesterov. Mladost častitljivega Sergija, 1892-1897.Tretjakovska galerija

Sodobni ljubitelji živali tega seveda ne bi odobravali, vendar je bil medved na verigi (kot tudi dresirani medvedi) del ruskih ljudskih festivalov in praznovanj vse do konca 19. stoletja. Na kmečke poroke je bilo v navadi povabiti tudi “rjažene” (“rjaženi” pomeni preoblečeni, v tem primeru oblečene v medvede, podobno pustnim maskam – op. prev.). Ta udomačitev “gospodarja tajge” naj bi bila simbol zmage krščanstva nad poganstvom.

Franz Riss. Skomorohi (potujoči komedijanti) v vasi. 1857

Franz Riss. Skomorohi (potujoči komedijanti) v vasi. 1857

Vir: SI.RBTH.com

Dodaj odgovor