Začetek 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti

Začelo se je 15. zasedanje Konference pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (COP 15, angleško Convention on biological diversity), ki bo potekalo do 19. decembra 2022.

Generalni sekretar Guterres
Generalni sekretar Guterres | Avtor Photo by IISD/ENB

Delegate so pozdravili generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, predsednik kanadske vlade Justin Trudeau in kitajski minister za ekologijo in okolje ter predsednik COP 15 Huang Runqiu.

Zasedanje, ki poteka pod predsedstvom Kitajske v sodelovanju s Kanado kot gostiteljico, je izrednega pomena zaradi predvidenega sprejema novega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Gre za pomemben globalni dogovor, kako doseči korenite spremembe za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti, ki je močno povezana tudi s krizo podnebnih sprememb. Cilji za zaustavitev upada biotske raznovrstnosti vključujejo med drugim:

  • zavarovanje vsaj 30 % kopenskih in 30 % morskih površin na svetovni ravni, še posebej tistih, ki so posebej pomembni za biotsko raznovrstnost;
  • obnovo vsaj 20 % degradiranih sladkovodnih, morskih in kopenskih ekosistemov na svetovni ravni s ciljem zagotavljanja ekološke povezljivosti, pri čemer se obnova osredotoča na prednostne ekosisteme;
  • preprečitev ali zmanjšanje stopnje vnosa in naselitve invazivnih tujerodnih vrst za najmanj 50 % ter okrepitev nadzora;
  • zmanjšanje onesnaženja, ki škoduje biotski raznovrstnosti in ekosistemom ter zdravju ljudi, vključno z zmanjšanjem uporabe in tveganj povezanih z rabo kemikalij in pesticidov;
  • zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost ter z na naravi temelječimi rešitvami oziroma ekosistemskimi pristopi prispevati k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe ter hkrati zagotoviti, da ta prizadevanja ne vplivajo negativno na biotsko raznovrstnost.

Predlog besedila globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po 2020 ima 4 dolgoročne cilje do leta 2050, ki naj bi prispevali k uresničitvi vizije »Živeti v sožitju z naravo« ter 22 akcijsko usmerjenih ciljev do leta 2030, ki naslavljajo ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, in sicer zlasti prek varstva biotske raznovrstnosti, obnove ekosistemov in njihove trajnostne rabe ter delitve koristi od rabe genskih virov.

Generalni sekretar Guterres je pozval k obravnavanju temeljnih vzrokov izgube biotske raznovrstnosti, vključno s subvencijami ter netrajnostno proizvodnjo in porabo, in pozval razvite države, naj zagotovijo finančno podporo državam globalnega juga.

Predstavniki Slovenije si bodo kot del delegacije EU in njenih držav članic prizadevali za uspešno zasedanje s sprejemom ambicioznih globalnih ciljev za okrepljeno ohranjanje biotske raznovrstnosti. Po sprejemu novega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost do 2030 bodo pogodbenice morale poskrbeti za ambicioznejše postavitve nacionalnih ciljev in ukrepov, redno poročanje o izvajanju ukrepov ter oceno napredka prek spremljanja dogovorjenih indikatorjev. K zaustavitvi upada biotske raznovrstnosti bodo morali prispevati vsi vladni sektorji, gospodarstvo in družba v celoti.

Dodaj odgovor