Začetek švedskega predsedovanja Svetu Evropske unije

Minister za finance Klemen Boštjančič se je udeležil Sveta za ekonomske in finančne zadeve v Bruslju. V začetku letošnjega leta je predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) prevzela Švedska, ki je v uvodu srečanja predstavila nadaljnji polletni program dela.

V pogovoru član izvršilnega odbora ECB Fabio Panetta, minister za finance Slovenije Klemen Boštjančič, komisar Paolo Gentiloni, minister za finance Grčije Christos Staikouras ter podpredsednica vlade in ministrica za finance Nizozemske Sigrid Kaag | Avtor European Union1 / 5

Finančni ministri so se najprej seznanili s prioritetami predsedovanja, ki si jih je zastavila Švedska. Med drugim naslavljanje trenutnih razmer, konkurenčnost EU, nadaljnja finančna pomoč Ukrajini, napredek pri reviziji ekonomskega upravljanja EU in poenostavitvi fiskalnega okvira.

V nadaljevanju so opravili redno razpravo o posledicah vojne v Ukrajini, pri čemer so se osredinili na dodelitev lani dogovorjenega paketa 18-milijardne pomoči, od katere bo prvi obrok posojila (tri milijarde evrov) Ukrajini izplačan prav danes. Ukrajina bo namreč v primeru nadaljevanja vojne letos potrebovala med 39 in 49 milijard evrov, ki jo bo dobila preko donacij in drugih oblik pomoči.

Evropska komisija (Komisija) je ministrom predstavila sveženj za Evropski semester 2023. S tem se začenja letni cikel za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2023. Ministri so v sklopu tega potrdili sklepe glede Letne strategije trajnostne rasti, Poročila o mehanizmu opozarjanja in Priporočila glede ekonomskih politik za območje evra za leto 2023. V Poročilu o mehanizmu opozarjanja 2023 je Komisija na podlagi kazalnikov prepoznala neravnovesja v nekaterih državah članicah, med katerimi ni Slovenije.

Ministri so razpravljali tudi o vplivu finančnih spodbud v ameriškem protiinflacijskem zakonu na gospodarstvo EU in ustreznem odzivu na njihove posledice. Države članice so predstavile poglede glede rahljanja državnih pomoči in ohranitve konkurenčnega notranjega trga EU. Minister je poudaril, da je potreben skupen odziv na ravni EU, ki bo ohranil vodilno vlogo ključnih sektorjev EU tudi pri zelenem prehodu z vidika konkurenčnosti. Pri tem države niso enotne glede potrebe po dodatnem EU instrumentu, saj so na voljo že številni.

Minister za finance Klemen Boštjančič se je ob zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve udeležil tudi zasedanja Evroskupine, kjer so nadaljevali razprave glede najnovejših makroekonomskih dogajanj. Primerjali so ciljnost ukrepov, ki so jih posamezne države sprejele za naslavljanje energetske draginje, pri čemer je posamezna članica zaradi bistveno nižjih cen energentov postavljena pred dilemo, ali naj ukrepe spremeni, podaljša ali konča (amend, extend or end).

Dodaj odgovor